»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).
Akademske zadeve
‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju
Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?
Nivoji pojmovanj o poučevanju
V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.
Tišina kot orodje za poučevanje
V legendarni sceni iz najstniške komedije Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986 (Anyone, anyone?) dolgočasni učitelj ekonomije v želji, da bi bila njegova ura interaktivna, bombardira razred z vprašanji in, ker ni takojšnjega odziva, na vsako vprašanje promptno odgovori kar sam. Prikazana »tehnika« zastavljanja vprašanj je opozorilo vsem učiteljem, kako naj ne poučujejo.
‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju
Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?
Nivoji pojmovanj o poučevanju
V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.
Tišina kot orodje za poučevanje
V legendarni sceni iz najstniške komedije Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986 (Anyone, anyone?) dolgočasni učitelj ekonomije v želji, da bi bila njegova ura interaktivna, bombardira razred z vprašanji in, ker ni takojšnjega odziva, na vsako vprašanje promptno odgovori kar sam. Prikazana »tehnika« zastavljanja vprašanj je opozorilo vsem učiteljem, kako naj ne poučujejo.
