Nova knjiga iz založbe Akadem
Dr. Slavko Cvetek:
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE
Učenje za poučevanje & poučevanje za učenje
Knjiga je prvo celovito in tematsko zaokroženo delo o ‘znanosti in umetnosti’ visokošolskega poučevanja, namenjeno didaktičnemu usposabljanju in profesionalnemu razvoju akademskega osebja slovenskih univerz in visokošolskih ustanov.
»Angažiranje študentov je v prvi vrsti odgovornost učitelja, ki postaja vse manj posredovalec znanja in vse bolj oblikovalec in facilitator učnih izkustev in priložnosti.« — Smith idr., Pedagogies of Engagement, 2005, str. 2
Akademske zadeve
Akademske zadeve prinašajo krajše prispevke o relevantnih in aktualnih temah ter izzivih sodobnega visokošolskega izobraževanja, poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki akademskega bloga, ki združuje značilnosti znanstvenega in strokovnega pisanja ter bloga.
Visokošolsko poučevanje kot angažiranje študentov
Eno ključnih spoznanj o učenju, podprto tudi z empiričnimi raziskavami, je, da se pravo oz. resnično učenje dogaja zgolj takrat, ko se študent (učeči se) angažira, tj. ko se aktivno in zavzeto ukvarja z vsebino tega, kar se uči. Ključni problem in hkrati izziv za učitelje ter visokošolske ustanove je, kako to angažiranost (aktivnost, zavzetost) doseči oz. jo povečati.
Visokošolsko predavanje kot ‘TED’ govor
Ena od ključnih značilnosti, ki jih študenti pripisujejo dobrim visokošolskim učiteljem, je način, kako predavajo oz. razlagajo snov; za dobrega predavatelja namreč po splošnem prepričanju velja ta, ki je zanimiv, atraktiven, dinamičen in navdušujoč govorec. O tem, kaj to pomeni, se lahko veliko naučimo iz t. i. TED govorov (ang. TED talks).
Od posodabljanja študijskih programov k optimiziranju učenja študentov
V središču tradicionalnih sistemov visokošolskega izobraževanja niso študenti in njihovo učenje niti učitelji in njihovo poučevanje, ampak študijski programi, v središču slednjih (v učnih načrtih predmetov na prvem mestu) pa vsebine, ki jih študentom posredujejo učitelji. Težavo pri tem predstavlja dejstvo, da posredovane vsebine še ne pomenijo učenja…
Visokošolsko poučevanje kot angažiranje študentov
Eno ključnih spoznanj o učenju, podprto tudi z empiričnimi raziskavami, je, da se pravo oz. resnično učenje dogaja zgolj takrat, ko se študent (učeči se) angažira, tj. ko se aktivno in zavzeto ukvarja z vsebino tega, kar se uči. Ključni problem in hkrati izziv za učitelje ter visokošolske ustanove je, kako to angažiranost (aktivnost, zavzetost) doseči oz. jo povečati.
Visokošolsko predavanje kot ‘TED’ govor
Ena od ključnih značilnosti, ki jih študenti pripisujejo dobrim visokošolskim učiteljem, je način, kako predavajo oz. razlagajo snov; za dobrega predavatelja namreč po splošnem prepričanju velja ta, ki je zanimiv, atraktiven, dinamičen in navdušujoč govorec. O tem, kaj to pomeni, se lahko veliko naučimo iz t. i. TED govorov (ang. TED talks).
Od posodabljanja študijskih programov k optimiziranju učenja študentov
V središču tradicionalnih sistemov visokošolskega izobraževanja niso študenti in njihovo učenje niti učitelji in njihovo poučevanje, ampak študijski programi, v središču slednjih (v učnih načrtih predmetov na prvem mestu) pa vsebine, ki jih študentom posredujejo učitelji. Težavo pri tem predstavlja dejstvo, da posredovane vsebine še ne pomenijo učenja…
