Nova knjiga iz založbe Akadem

Dr. Slavko Cvetek:
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE
Učenje za poučevanje & poučevanje za učenje

Knjiga je prvo celovito in tematsko zaokroženo delo o ‘znanosti in umetnosti’ visokošolskega poučevanja, namenjeno didaktičnemu usposabljanju in profesionalnemu razvoju akademskega osebja slovenskih univerz in visokošolskih ustanov.

»Angažiranje študentov je v prvi vrsti odgovornost učitelja, ki postaja vse manj posredovalec znanja in vse bolj oblikovalec in facilitator učnih izkustev in priložnosti.«  —  Smith idr., Pedagogies of Engagement, 2005, str. 2

 

Akademske zadeve

Akademske zadeve prinašajo krajše prispevke o relevantnih in aktualnih temah ter izzivih sodobnega visokošolskega izobraževanja, poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki akademskega bloga, ki združuje značilnosti znanstvenega in strokovnega pisanja ter bloga.

Dizajnersko razmišljanje v visokošolskem izobraževanju

V javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z naslovom »Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja« iz leta 2018, namenjenemu usposabljanju visokošolskih učiteljev za uporabo novih učnih metod, oblik in pristopov, je med naštetimi novimi učnimi metodami in oblikami tudi t. i. ‘načrtovalno mišljenje’, kot so avtorji tega dokumenta prevedli angleški izraz ‘design thinking’. Prevod seveda ni ustrezen, pravilno bi bilo ‘oblikovalsko’ ali ‘dizajnersko’ razmišljanje.

Preberite več...

Zakaj se študenti upirajo?

Najbrž ni visokošolskega učitelja, ki se pri poučevanju še ni srečal z vedênji, ki jih je prepoznal kot odpor – do predmeta, njegovega poučevanja, zahtev izpita idr. Napaka, ki jo pogosto naredijo učitelji, je domneva, da gre pri odporu zgolj za vedênje študentov. Čeprav je to deloma res – študenti so tisti, ki izkazujejo uporniško vedênje –, pa je pomen odpora študentov bolj kompleksen in vsebuje sistemske elemente ter interakcije, ki na prvi pogled niso vidni.

Preberite več...

Pedagoška odličnost med meglo retorike in jasnino prakse

Danes na svetu verjetno ni univerze ali visokošolske ustanove, ki ne bi za svoje študijske programe in učitelje napisala, da so odlični, v svoje strateške dokumente na izobraževalnem področju pa, da je doseganje odličnosti v poučevanju njen glavni cilj. Manj, če sploh kaj, pa je v programih in dokumentih zapisanega o tem, kako univerza ali visokošolska ustanova odličnost pojmuje in v čem naj bi se ta odličnost kazala.

Preberite več...

Dizajnersko razmišljanje v visokošolskem izobraževanju

V javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z naslovom »Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja« iz leta 2018, namenjenemu usposabljanju visokošolskih učiteljev za uporabo novih učnih metod, oblik in pristopov, je med naštetimi novimi učnimi metodami in oblikami tudi t. i. ‘načrtovalno mišljenje’, kot so avtorji tega dokumenta prevedli angleški izraz ‘design thinking’. Prevod seveda ni ustrezen, pravilno bi bilo ‘oblikovalsko’ ali ‘dizajnersko’ razmišljanje.

Preberite več...

Zakaj se študenti upirajo?

Najbrž ni visokošolskega učitelja, ki se pri poučevanju še ni srečal z vedênji, ki jih je prepoznal kot odpor – do predmeta, njegovega poučevanja, zahtev izpita idr. Napaka, ki jo pogosto naredijo učitelji, je domneva, da gre pri odporu zgolj za vedênje študentov. Čeprav je to deloma res – študenti so tisti, ki izkazujejo uporniško vedênje –, pa je pomen odpora študentov bolj kompleksen in vsebuje sistemske elemente ter interakcije, ki na prvi pogled niso vidni.

Preberite več...

Pedagoška odličnost med meglo retorike in jasnino prakse

Danes na svetu verjetno ni univerze ali visokošolske ustanove, ki ne bi za svoje študijske programe in učitelje napisala, da so odlični, v svoje strateške dokumente na izobraževalnem področju pa, da je doseganje odličnosti v poučevanju njen glavni cilj. Manj, če sploh kaj, pa je v programih in dokumentih zapisanega o tem, kako univerza ali visokošolska ustanova odličnost pojmuje in v čem naj bi se ta odličnost kazala.

Preberite več...