Nova knjiga iz založbe Akadem
Slavko Cvetek:
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE
Učenje za poučevanje & poučevanje za učenje
Knjiga je prvo celovito in tematsko zaokroženo delo o ‘znanosti in umetnosti’ visokošolskega poučevanja, namenjeno didaktičnemu usposabljanju in profesionalnemu razvoju akademskega osebja slovenskih univerz in visokošolskih ustanov.
»Angažiranje študentov je v prvi vrsti odgovornost učitelja, ki postaja vse manj posredovalec znanja in vse bolj oblikovalec in facilitator učnih izkustev in priložnosti.« — Smith idr., Pedagogies of Engagement, 2005, str. 2
Akademske zadeve
Akademske zadeve prinašajo krajše prispevke o relevantnih in aktualnih temah ter izzivih sodobnega visokošolskega izobraževanja, poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki akademskega bloga, ki združuje značilnosti znanstvenega in strokovnega pisanja ter bloga.
Narativ kot orodje za razvoj visokošolskih učiteljev kot ‘učiteljev’
Visokošolski učitelji gradijo svoje profesionalno znanje (tj. kot učitelji) na različne načine, npr. skozi udeležbo na formalnih oblikah didaktičnega usposabljanja, branje literature, pedagoško raziskovanje idr. Na njihov profesionalni razvoj pa vplivajo tudi izkustva, tj. dogodki in situacije, ki jih učitelji vsakodnevno doživljajo pri poučevanju in pedagoškem delu…
‘Poučljivi trenutki’ kot priložnosti za učenje in intelektualni razvoj
V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da učenje in intelektualni razvoj študentov ne potekata na linearen način tj. po urejenem in vnaprej določenem zaporedju), ampak v »skokih«, tj. trenutkih, ko se študentu nenadoma »odpre«. Poučevanje po tej logiki je potemtakem ustvarjanje pogojev, da bi do teh skokov oz. trenutkov prišlo.
Razvijanje miselnih zmožnosti študentov z uporabo ‘naivnih nalog’
Eden glavnih ciljev visokošolskega izobraževanja je, da bi študenti razvili načine mišljenja in ravnanj, ki so značilni za mišljenje in ravnanja profesionalcev na področju disciplin, ki dajejo podlago predmetom in študijskim programom. Tipična poučevalna strategija, ki služi temu cilju, je uporaba nalog, ki od študentov zahtevajo, da sprejemajo odločitve.
Narativ kot orodje za razvoj visokošolskih učiteljev kot ‘učiteljev’
Visokošolski učitelji gradijo svoje profesionalno znanje (tj. kot učitelji) na različne načine, npr. skozi udeležbo na formalnih oblikah didaktičnega usposabljanja, branje literature, pedagoško raziskovanje idr. Na njihov profesionalni razvoj pa vplivajo tudi izkustva, tj. dogodki in situacije, ki jih učitelji vsakodnevno doživljajo pri poučevanju in pedagoškem delu…
‘Poučljivi trenutki’ kot priložnosti za učenje in intelektualni razvoj
V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da učenje in intelektualni razvoj študentov ne potekata na linearen način tj. po urejenem in vnaprej določenem zaporedju), ampak v »skokih«, tj. trenutkih, ko se študentu nenadoma »odpre«. Poučevanje po tej logiki je potemtakem ustvarjanje pogojev, da bi do teh skokov oz. trenutkov prišlo.
Razvijanje miselnih zmožnosti študentov z uporabo ‘naivnih nalog’
Eden glavnih ciljev visokošolskega izobraževanja je, da bi študenti razvili načine mišljenja in ravnanj, ki so značilni za mišljenje in ravnanja profesionalcev na področju disciplin, ki dajejo podlago predmetom in študijskim programom. Tipična poučevalna strategija, ki služi temu cilju, je uporaba nalog, ki od študentov zahtevajo, da sprejemajo odločitve.
