»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).
Akademske zadeve
Načrtovanje vprašanj pri poučevanju z uporabo Bloomove taksonomije
Vse od Sokratovih časov je zastavljanje vprašanj nepogrešljiva sestavina poučevanja. S pravimi vprašanji, zastavljenimi v pravem trenutku in na pravi način, lahko učitelj pri študentih vzbuja radovednost, preverja razumevanje, spodbuja kritično razmišljanje, začenja in usmerja diskusijo idr.
‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju
Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?
Nivoji pojmovanj o poučevanju
V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.
Načrtovanje vprašanj pri poučevanju z uporabo Bloomove taksonomije
Vse od Sokratovih časov je zastavljanje vprašanj nepogrešljiva sestavina poučevanja. S pravimi vprašanji, zastavljenimi v pravem trenutku in na pravi način, lahko učitelj pri študentih vzbuja radovednost, preverja razumevanje, spodbuja kritično razmišljanje, začenja in usmerja diskusijo idr.
‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju
Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?
Nivoji pojmovanj o poučevanju
V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.
