Nova knjiga iz založbe Akadem
Dr. Slavko Cvetek:
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE
Učenje za poučevanje & poučevanje za učenje
Knjiga je prvo celovito in tematsko zaokroženo delo o ‘znanosti in umetnosti’ visokošolskega poučevanja, namenjeno didaktičnemu usposabljanju in profesionalnemu razvoju akademskega osebja slovenskih univerz in visokošolskih ustanov.
»Angažiranje študentov je v prvi vrsti odgovornost učitelja, ki postaja vse manj posredovalec znanja in vse bolj oblikovalec in facilitator učnih izkustev in priložnosti.« — Smith idr., Pedagogies of Engagement, 2005, str. 2
Akademske zadeve
Akademske zadeve prinašajo krajše prispevke o relevantnih in aktualnih temah ter izzivih sodobnega visokošolskega izobraževanja, poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki akademskega bloga, ki združuje značilnosti znanstvenega in strokovnega pisanja ter bloga.
Pedagoška odličnost med meglo retorike in jasnino prakse
Danes na svetu verjetno ni univerze ali visokošolske ustanove, ki ne bi za svoje študijske programe in učitelje napisala, da so odlični, v svoje strateške dokumente na izobraževalnem področju pa, da je doseganje odličnosti v poučevanju njen glavni cilj. Manj, če sploh kaj, pa je v programih in dokumentih zapisanega o tem, kako univerza ali visokošolska ustanova odličnost pojmuje in v čem naj bi se ta odličnost kazala.
Študija primera kot inovativna metoda poučevanja
Resnici na ljubo bi za metodo študije primera težko rekli, da je ravno inovativna. Kakšnih sto let je od tega, ko so na Univerzi Harvard začeli pri poučevanju pravnih in poslovnih ved uporabljati študije primera. Inovacija je bila v prinašanju problemov, s katerimi se bodo študenti soočili po diplomi, v visokošolsko učilnico.
Ponižane in razžaljene študentske ankete
Že vse od nastanka pred dobrim stoletjem so študentske ankete predmet kritik, predvsem zaradi tega, ker da ne merijo tega, kar naj bi merile, tj. učenja študentov, ampak merijo to, kako študenti doživljajo predmet in učitelja in kako so z enim in drugim zadovoljni. Kljub kritikam so univerze s takšnimi anketami zadovoljne, saj jim predstavljajo priročen vir podatkov za presojanje pedagoškega dela učiteljev ter njihovo akademsko promocijo in nagrajevanje.
Pedagoška odličnost med meglo retorike in jasnino prakse
Danes na svetu verjetno ni univerze ali visokošolske ustanove, ki ne bi za svoje študijske programe in učitelje napisala, da so odlični, v svoje strateške dokumente na izobraževalnem področju pa, da je doseganje odličnosti v poučevanju njen glavni cilj. Manj, če sploh kaj, pa je v programih in dokumentih zapisanega o tem, kako univerza ali visokošolska ustanova odličnost pojmuje in v čem naj bi se ta odličnost kazala.
Študija primera kot inovativna metoda poučevanja
Resnici na ljubo bi za metodo študije primera težko rekli, da je ravno inovativna. Kakšnih sto let je od tega, ko so na Univerzi Harvard začeli pri poučevanju pravnih in poslovnih ved uporabljati študije primera. Inovacija je bila v prinašanju problemov, s katerimi se bodo študenti soočili po diplomi, v visokošolsko učilnico.
Ponižane in razžaljene študentske ankete
Že vse od nastanka pred dobrim stoletjem so študentske ankete predmet kritik, predvsem zaradi tega, ker da ne merijo tega, kar naj bi merile, tj. učenja študentov, ampak merijo to, kako študenti doživljajo predmet in učitelja in kako so z enim in drugim zadovoljni. Kljub kritikam so univerze s takšnimi anketami zadovoljne, saj jim predstavljajo priročen vir podatkov za presojanje pedagoškega dela učiteljev ter njihovo akademsko promocijo in nagrajevanje.
