»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).

Akademske zadeve

Uporaba analogij pri poučevanju

Učitelji pri poučevanju pogosto uporabljajo analogije, ne da bi se tega zavedali. Ko na primer razlagajo ali razjasnjujejo nov pojem ali idejo in rečejo »To je tako kot…« ali »To lahko primerjamo z/s…«, uporabljajo analogijo. Če je dobro izbrana, bo prispevala k razjasnitvi pojma in razumevanju. Če ni, od nje ne bo koristi, ali pa bo povzročila zmedo.

Preberite več...

Skozi ‘zaželene težave’ do trajnejšega učenja

Mnogi učitelji so prepričani, da je njihova naloga, da naredijo učenje študentov pri svojih predmetih čim manj težavno (npr. s preprosto razlago kompleksnih pojmov, enostavno strukturiranim gradivom, lahko berljivimi izročki s ključnimi poudarki idr.) v upanju, da si bodo tako študenti lažje zapomnili vsebino. Spoznanja znanosti učenja, še zlasti kognitivne psihologije pa dokazujejo prav nasprotno…

Preberite več...

Do ‘licence’ za poučevanje v šestih (6) urah

O hitro pokopanem NAKVIS-ovem osnutku novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev… (Minimalni standardi…, 2018) ne bi imelo smisla razpravljati – zavrnili so ga tako visokošolski sindikati kot univerze –, če ne bi njegova vsebina pokazala na precej popreproščeno razumevanje njegovih avtorjev o tem, za kaj pri visokošolskem poučevanju in učenju sploh gre, kaj naj bi bilo delo visokošolskega učitelja in kaj naj bi visokošolski učitelj znal ter bil zmožen, da bi lahko to delo učinkovito opravljal.

Preberite več...

Uporaba analogij pri poučevanju

Učitelji pri poučevanju pogosto uporabljajo analogije, ne da bi se tega zavedali. Ko na primer razlagajo ali razjasnjujejo nov pojem ali idejo in rečejo »To je tako kot…« ali »To lahko primerjamo z/s…«, uporabljajo analogijo. Če je dobro izbrana, bo prispevala k razjasnitvi pojma in razumevanju. Če ni, od nje ne bo koristi, ali pa bo povzročila zmedo.

Preberite več...

Skozi ‘zaželene težave’ do trajnejšega učenja

Mnogi učitelji so prepričani, da je njihova naloga, da naredijo učenje študentov pri svojih predmetih čim manj težavno (npr. s preprosto razlago kompleksnih pojmov, enostavno strukturiranim gradivom, lahko berljivimi izročki s ključnimi poudarki idr.) v upanju, da si bodo tako študenti lažje zapomnili vsebino. Spoznanja znanosti učenja, še zlasti kognitivne psihologije pa dokazujejo prav nasprotno…

Preberite več...

Do ‘licence’ za poučevanje v šestih (6) urah

O hitro pokopanem NAKVIS-ovem osnutku novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev… (Minimalni standardi…, 2018) ne bi imelo smisla razpravljati – zavrnili so ga tako visokošolski sindikati kot univerze –, če ne bi njegova vsebina pokazala na precej popreproščeno razumevanje njegovih avtorjev o tem, za kaj pri visokošolskem poučevanju in učenju sploh gre, kaj naj bi bilo delo visokošolskega učitelja in kaj naj bi visokošolski učitelj znal ter bil zmožen, da bi lahko to delo učinkovito opravljal.

Preberite več...