»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).
Akademske zadeve
Ali je tradicionalno predavanje mrtvo?
V zgodovini evropske univerze pravzaprav ni bilo obdobja, v katerem predavanje kot oblika poučevanja ne bi bilo na slabem glasu in deležno kritik. Kljub temu se je predavanje ohranilo in je še danes najpogosteje uporabljana metoda poučevanja – in ena najmanj učinkovitih, če ni ustrezno uporabljena.
‘Vrstniško poučevanje’ kot orodje za učenje kompleksnih pojmov
Pri poučevanju se mnogi učitelji osredotočajo na to, kako bi informacije in kompleksne pojme spravili v glave študentov, kar običajno počnejo tako, da jim te informacije in pojme povedo, praviloma s predavanjem oz. razlago, študente pa – da se bodo nove informacije in pojmi bolje »prijeli« – opremljajo z izročki z razlagami prej povedanih informacij in pojmov.
Uporaba analogij pri poučevanju
Učitelji pri poučevanju pogosto uporabljajo analogije, ne da bi se tega zavedali. Ko na primer razlagajo ali razjasnjujejo nov pojem ali idejo in rečejo »To je tako kot…« ali »To lahko primerjamo z/s…«, uporabljajo analogijo. Če je dobro izbrana, bo prispevala k razjasnitvi pojma in razumevanju. Če ni, od nje ne bo koristi, ali pa bo povzročila zmedo.
Ali je tradicionalno predavanje mrtvo?
V zgodovini evropske univerze pravzaprav ni bilo obdobja, v katerem predavanje kot oblika poučevanja ne bi bilo na slabem glasu in deležno kritik. Kljub temu se je predavanje ohranilo in je še danes najpogosteje uporabljana metoda poučevanja – in ena najmanj učinkovitih, če ni ustrezno uporabljena.
‘Vrstniško poučevanje’ kot orodje za učenje kompleksnih pojmov
Pri poučevanju se mnogi učitelji osredotočajo na to, kako bi informacije in kompleksne pojme spravili v glave študentov, kar običajno počnejo tako, da jim te informacije in pojme povedo, praviloma s predavanjem oz. razlago, študente pa – da se bodo nove informacije in pojmi bolje »prijeli« – opremljajo z izročki z razlagami prej povedanih informacij in pojmov.
Uporaba analogij pri poučevanju
Učitelji pri poučevanju pogosto uporabljajo analogije, ne da bi se tega zavedali. Ko na primer razlagajo ali razjasnjujejo nov pojem ali idejo in rečejo »To je tako kot…« ali »To lahko primerjamo z/s…«, uporabljajo analogijo. Če je dobro izbrana, bo prispevala k razjasnitvi pojma in razumevanju. Če ni, od nje ne bo koristi, ali pa bo povzročila zmedo.
