»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).

Akademske zadeve

Tišina kot orodje za poučevanje

V legendarni sceni iz najstniške komedije Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986 (Anyone, anyone?) dolgočasni učitelj ekonomije v želji, da bi bila njegova ura interaktivna, bombardira razred z vprašanji in, ker ni takojšnjega odziva, na vsako vprašanje promptno odgovori kar sam. Prikazana »tehnika« zastavljanja vprašanj je opozorilo vsem učiteljem, kako naj ne poučujejo.

Preberite več...

Nova vloga ‘vsebine’ v visokošolskem poučevanju

Eno od vprašanj, ki si jih pri načrtovanju ali posodabljanju predmetov zastavljajo učitelji, je, kako izbrati vsebino, ki jo bodo ‘pokrili’ pri predmetu. Informacijska eksplozija, dostopnost informacij in želja učiteljev, da bi študentom posredovali najsodobnejše znanje na področjih svojih disciplin, prispevajo k temu, da vsebine predmetov, kot je nekdo zapisal, rastejo kot mitološka Hidra iz antične legende. Poskusi ‘kleščenja’ vsebin najpogosteje ne dajejo učinka – za vsako ‘odsekano glavo’ zrasteta na njenem mestu dve novi.

Preberite več...

Učni načrt predmeta kot pripomoček za učenje

Pod pojmom ‘učni načrt’ si v visokošolskem izobraževanju pri nas najpogosteje predstavljamo dokument z naslovom Učni načrt predmeta, ki je sestavni del vsakega študijskega programa in kot tak predmet presoje v postopkih akreditacije in vrednotenja študijskih programov. Iz strukture in vsebine učnih načrtov predmetov, ki so dostopni na spletu, je razviden njihov glavni namen: posredovati osnovne informacije o predmetu. Ali bi lahko služili še čemu?

Preberite več...

Tišina kot orodje za poučevanje

V legendarni sceni iz najstniške komedije Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986 (Anyone, anyone?) dolgočasni učitelj ekonomije v želji, da bi bila njegova ura interaktivna, bombardira razred z vprašanji in, ker ni takojšnjega odziva, na vsako vprašanje promptno odgovori kar sam. Prikazana »tehnika« zastavljanja vprašanj je opozorilo vsem učiteljem, kako naj ne poučujejo.

Preberite več...

Nova vloga ‘vsebine’ v visokošolskem poučevanju

Eno od vprašanj, ki si jih pri načrtovanju ali posodabljanju predmetov zastavljajo učitelji, je, kako izbrati vsebino, ki jo bodo ‘pokrili’ pri predmetu. Informacijska eksplozija, dostopnost informacij in želja učiteljev, da bi študentom posredovali najsodobnejše znanje na področjih svojih disciplin, prispevajo k temu, da vsebine predmetov, kot je nekdo zapisal, rastejo kot mitološka Hidra iz antične legende. Poskusi ‘kleščenja’ vsebin najpogosteje ne dajejo učinka – za vsako ‘odsekano glavo’ zrasteta na njenem mestu dve novi.

Preberite več...

Učni načrt predmeta kot pripomoček za učenje

Pod pojmom ‘učni načrt’ si v visokošolskem izobraževanju pri nas najpogosteje predstavljamo dokument z naslovom Učni načrt predmeta, ki je sestavni del vsakega študijskega programa in kot tak predmet presoje v postopkih akreditacije in vrednotenja študijskih programov. Iz strukture in vsebine učnih načrtov predmetov, ki so dostopni na spletu, je razviden njihov glavni namen: posredovati osnovne informacije o predmetu. Ali bi lahko služili še čemu?

Preberite več...