»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).
Akademske zadeve
Ko se učenje ‘prime’
Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.
Čustva in učenje
Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.
‘Sokratska metoda’ v sodobnem visokošolskem poučevanju
Zastavljanje vprašanj je, poleg razlage, najosnovnejše pedagoško orodje vsakega visokošolskega učitelja, zastavljanje ‘učinkovitih vprašanj’ pa njegov večni izziv. Eden od načinov zastavljanja vprašanj, ki v zadnjem času priteguje povečano pozornost visokošolske izobraževalne sfere, je uporaba sicer že dolgo znane, vendar pogosto slabo razumljene ‘sokratske metode’ oz. ‘sokratskih vprašanj’ pri poučevanju.
Ko se učenje ‘prime’
Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.
Čustva in učenje
Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.
‘Sokratska metoda’ v sodobnem visokošolskem poučevanju
Zastavljanje vprašanj je, poleg razlage, najosnovnejše pedagoško orodje vsakega visokošolskega učitelja, zastavljanje ‘učinkovitih vprašanj’ pa njegov večni izziv. Eden od načinov zastavljanja vprašanj, ki v zadnjem času priteguje povečano pozornost visokošolske izobraževalne sfere, je uporaba sicer že dolgo znane, vendar pogosto slabo razumljene ‘sokratske metode’ oz. ‘sokratskih vprašanj’ pri poučevanju.
