Nova knjiga iz založbe Akadem
Dr. Slavko Cvetek:
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE
Učenje za poučevanje & poučevanje za učenje
Knjiga je prvo celovito in tematsko zaokroženo delo o ‘znanosti in umetnosti’ visokošolskega poučevanja, namenjeno didaktičnemu usposabljanju in profesionalnemu razvoju akademskega osebja slovenskih univerz in visokošolskih ustanov.
»Angažiranje študentov je v prvi vrsti odgovornost učitelja, ki postaja vse manj posredovalec znanja in vse bolj oblikovalec in facilitator učnih izkustev in priložnosti.« — Smith idr., Pedagogies of Engagement, 2005, str. 2
Akademske zadeve
Akademske zadeve prinašajo krajše prispevke o relevantnih in aktualnih temah ter izzivih sodobnega visokošolskega izobraževanja, poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki akademskega bloga, ki združuje značilnosti znanstvenega in strokovnega pisanja ter bloga.
Pražni pojmi kot ‘pojmovna vrata’ v predmet in disciplino
V visokošolskem izobraževanju predstavlja razumevanje pojmov, ki so bistveni za določeno področje oz. disciplino, za študente oviro, ki jo morajo premagati oz. ‘prag’, ki ga morajo prestopiti, da bi lahko razvili načine mišljenja, ki so značilni za to področje oziroma disciplino, to je, da bi začeli razmišljati kot inženirji, ekonomisti, zdravniki, pravniki itn.
Uporaba scenarijev za doseganje aktivnega učenja
Med množico načinov in oblik aktivnega učenja v visokošolskem izobraževanju (npr. izkustveno, reflektivno, problemsko, na raziskovanju temelječe idr.) se v visokošolski literaturi in poučevalni praksi vse pogosteje pojavlja ‘na scenariju temelječe učenje’ (ang. scenario-based learning), kjer gre v osnovi za poučevanje, ki vključuje uporabo simuliranih scenarijev, ki vodijo študente skozi določene situacije, da bi dosegli želene učne cilje.
Da bi študenti pisali vprašanja za teste in izpite?
V zgodovini visokošolskega izobraževanja je bilo preverjanje in ocenjevanje znanja študentov vselej v izključni domeni učiteljev. Iz spoznanj znanosti učenja pa danes vemo, da ima sodelovanje študentov v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja pozitiven vpliv na njihov odnos do predmeta in učitelja, njihovo motivacijo za učenje in s tem njihovo študijsko uspešnost.
Pražni pojmi kot ‘pojmovna vrata’ v predmet in disciplino
V visokošolskem izobraževanju predstavlja razumevanje pojmov, ki so bistveni za določeno področje oz. disciplino, za študente oviro, ki jo morajo premagati oz. ‘prag’, ki ga morajo prestopiti, da bi lahko razvili načine mišljenja, ki so značilni za to področje oziroma disciplino, to je, da bi začeli razmišljati kot inženirji, ekonomisti, zdravniki, pravniki itn.
Uporaba scenarijev za doseganje aktivnega učenja
Med množico načinov in oblik aktivnega učenja v visokošolskem izobraževanju (npr. izkustveno, reflektivno, problemsko, na raziskovanju temelječe idr.) se v visokošolski literaturi in poučevalni praksi vse pogosteje pojavlja ‘na scenariju temelječe učenje’ (ang. scenario-based learning), kjer gre v osnovi za poučevanje, ki vključuje uporabo simuliranih scenarijev, ki vodijo študente skozi določene situacije, da bi dosegli želene učne cilje.
Da bi študenti pisali vprašanja za teste in izpite?
V zgodovini visokošolskega izobraževanja je bilo preverjanje in ocenjevanje znanja študentov vselej v izključni domeni učiteljev. Iz spoznanj znanosti učenja pa danes vemo, da ima sodelovanje študentov v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja pozitiven vpliv na njihov odnos do predmeta in učitelja, njihovo motivacijo za učenje in s tem njihovo študijsko uspešnost.
