»Predavanje ni zgolj stanje pred študenti in recitiranje tega, kar veš. Predavanje v predavalnici je posebna oblika komuniciranja, pri kateri lahko glas, kretnje, gibanje, obrazna mimika in očesni stik bodisi dopolnjujejo ali odvračajo od vsebine. Ne glede na temo bosta imela izvedba in način govorjenja ogromen vpliv na pozornost in učenje študentov«
(Barbara Gross Davis, Tools for Teaching, 1993, str. 111).
Akademske zadeve
Problem je vedeti, kaj je problem
Veščine reševanja problemov so že dolgo v samem vrhu miselnih veščin, ki naj bi jih v času študija razvili študenti. Na univerzah in visokošolskih ustanovah širom po svetu študenti rešujejo probleme, pogosto vnaprej pripravljene in z že znanimi rešitvami. Manjše pozornosti pa so deležne veščine ‘odkrivanja’ problemov…
Na ramenih velikanov: William G. Perry Jr. in njegov model intelektualnega in etičnega razvoja študentov
Že dolgo vemo, da študenti vstopajo v visokošolsko izobraževanje ne samo z različnimi cilji in nameni, ampak tudi z različnimi pojmovanji o učenju in znanju, od najpreprostejših, da gre pri učenju za pridobivanje ‘koščkov’ znanja, ki si jih je treba zapomniti, do bolj sofisticiranih pojmovanj, ki priznavajo, da gre pri najvrednejših oblikah učenja za doseganje osebnega razumevanja in razvoja kot oseba.
O ‘smrtnih grehih’ izobraževanja
O tem, kaj je učenje, kako poteka in se ‘zgodi’ avtorji, najpogosteje psihološki in pedagoški strokovnjaki in raziskovalci pišejo že desetletja. Mnoga od njihovih spoznanj danes sprejemamo kot ‘večne resnice’, ki le redko postanejo predmet refleksije in kritične presoje. Pa vendar tudi tu prihaja do premikov…
Problem je vedeti, kaj je problem
Veščine reševanja problemov so že dolgo v samem vrhu miselnih veščin, ki naj bi jih v času študija razvili študenti. Na univerzah in visokošolskih ustanovah širom po svetu študenti rešujejo probleme, pogosto vnaprej pripravljene in z že znanimi rešitvami. Manjše pozornosti pa so deležne veščine ‘odkrivanja’ problemov…
Na ramenih velikanov: William G. Perry Jr. in njegov model intelektualnega in etičnega razvoja študentov
Že dolgo vemo, da študenti vstopajo v visokošolsko izobraževanje ne samo z različnimi cilji in nameni, ampak tudi z različnimi pojmovanji o učenju in znanju, od najpreprostejših, da gre pri učenju za pridobivanje ‘koščkov’ znanja, ki si jih je treba zapomniti, do bolj sofisticiranih pojmovanj, ki priznavajo, da gre pri najvrednejših oblikah učenja za doseganje osebnega razumevanja in razvoja kot oseba.
O ‘smrtnih grehih’ izobraževanja
O tem, kaj je učenje, kako poteka in se ‘zgodi’ avtorji, najpogosteje psihološki in pedagoški strokovnjaki in raziskovalci pišejo že desetletja. Mnoga od njihovih spoznanj danes sprejemamo kot ‘večne resnice’, ki le redko postanejo predmet refleksije in kritične presoje. Pa vendar tudi tu prihaja do premikov…
