Nova knjiga iz založbe Akadem

Dr. Slavko Cvetek:
OSNOVE VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE
Učenje za poučevanje & poučevanje za učenje

Knjiga je prvo celovito in tematsko zaokroženo delo o ‘znanosti in umetnosti’ visokošolskega poučevanja, namenjeno didaktičnemu usposabljanju in profesionalnemu razvoju akademskega osebja slovenskih univerz in visokošolskih ustanov.

»Angažiranje študentov je v prvi vrsti odgovornost učitelja, ki postaja vse manj posredovalec znanja in vse bolj oblikovalec in facilitator učnih izkustev in priložnosti.«  —  Smith idr., Pedagogies of Engagement, 2005, str. 2

 

Akademske zadeve

Akademske zadeve prinašajo krajše prispevke o relevantnih in aktualnih temah ter izzivih sodobnega visokošolskega izobraževanja, poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki akademskega bloga, ki združuje značilnosti znanstvenega in strokovnega pisanja ter bloga.

Ali vemo dovolj o pozornosti študentov?

Vsak visokošolski učitelj iz izkušenj ve, da začne pozornost študentov pri predavanju po kakšnih 15 ali 20 minutah (včasih še prej), upadati. Gre bolj za splošno prepričanje, ki temelji na opazovanju vedênja študentov in za katerega obstaja malo empiričnih dokazov, saj je pozornost študentov težko zanesljivo meriti.

Preberite več...

Poučevanje kot »drugi čeveljc« za akademski ples

V visokem šolstvu je navada, da rektor ali dekan ob kakšni za akademsko skupnost pomembni priložnosti, potem ko je poudaril velik pomen raziskovalnega dela za ugled in dobrobit univerze ali fakultete, nameni še par besed pedagoškemu delu, pri čemer ne pozabi omeniti, da sta pedagoško in raziskovalno delo enakovredna. Trditev je daleč od resnice…

Preberite več...

Pražni pojmi kot ‘pojmovna vrata’ v predmet in disciplino

V visokošolskem izobraževanju predstavlja razumevanje pojmov, ki so bistveni za določeno področje oz. disciplino, za študente oviro, ki jo morajo premagati oz. ‘prag’, ki ga morajo prestopiti, da bi lahko razvili načine mišljenja, ki so značilni za to področje oziroma disciplino, to je, da bi začeli razmišljati kot inženirji, ekonomisti, zdravniki, pravniki itn.

Preberite več...

Ali vemo dovolj o pozornosti študentov?

Vsak visokošolski učitelj iz izkušenj ve, da začne pozornost študentov pri predavanju po kakšnih 15 ali 20 minutah (včasih še prej), upadati. Gre bolj za splošno prepričanje, ki temelji na opazovanju vedênja študentov in za katerega obstaja malo empiričnih dokazov, saj je pozornost študentov težko zanesljivo meriti.

Preberite več...

Poučevanje kot »drugi čeveljc« za akademski ples

V visokem šolstvu je navada, da rektor ali dekan ob kakšni za akademsko skupnost pomembni priložnosti, potem ko je poudaril velik pomen raziskovalnega dela za ugled in dobrobit univerze ali fakultete, nameni še par besed pedagoškemu delu, pri čemer ne pozabi omeniti, da sta pedagoško in raziskovalno delo enakovredna. Trditev je daleč od resnice…

Preberite več...

Pražni pojmi kot ‘pojmovna vrata’ v predmet in disciplino

V visokošolskem izobraževanju predstavlja razumevanje pojmov, ki so bistveni za določeno področje oz. disciplino, za študente oviro, ki jo morajo premagati oz. ‘prag’, ki ga morajo prestopiti, da bi lahko razvili načine mišljenja, ki so značilni za to področje oziroma disciplino, to je, da bi začeli razmišljati kot inženirji, ekonomisti, zdravniki, pravniki itn.

Preberite več...