Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Skozi ‘zaželene težave’ do trajnejšega učenja

Mnogi učitelji so prepričani, da je njihova naloga, da naredijo učenje študentov pri svojih predmetih čim manj težavno (npr. s preprosto razlago kompleksnih pojmov, enostavno strukturiranim gradivom, lahko berljivimi izročki s ključnimi poudarki idr.) v upanju, da si bodo tako študenti lažje zapomnili vsebino. Spoznanja znanosti učenja, še zlasti kognitivne psihologije pa dokazujejo prav nasprotno…

Preberite več...

Do ‘licence’ za poučevanje v šestih (6) urah

O hitro pokopanem NAKVIS-ovem osnutku novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev… (Minimalni standardi…, 2018) ne bi imelo smisla razpravljati – zavrnili so ga tako visokošolski sindikati kot univerze –, če ne bi njegova vsebina pokazala na precej popreproščeno razumevanje njegovih avtorjev o tem, za kaj pri visokošolskem poučevanju in učenju sploh gre, kaj naj bi bilo delo visokošolskega učitelja in kaj naj bi visokošolski učitelj znal ter bil zmožen, da bi lahko to delo učinkovito opravljal.

Preberite več...

Zakaj študenti molčijo?

V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da je učenje poteka najbolj učinkovito, če se študenti aktivno angažirajo z gradivom, drugimi študenti in učiteljem. Vemo tudi, da je diskusija – med predavanjem, na seminarju, pri delu v laboratoriju idr. – najbolj učinkovita poučevalna strategija, ki vodi k temu cilju. Človek bi pričakoval, da bo pri uri v tipični visokošolski učilnici ‘vršalo’ od izmenjave mnenj in idej, a je to prej izjema kot pravilo.

Preberite več...

‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju

Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?

Preberite več...

Nivoji pojmovanj o poučevanju

V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.

Preberite več...

Skozi ‘zaželene težave’ do trajnejšega učenja

Mnogi učitelji so prepričani, da je njihova naloga, da naredijo učenje študentov pri svojih predmetih čim manj težavno (npr. s preprosto razlago kompleksnih pojmov, enostavno strukturiranim gradivom, lahko berljivimi izročki s ključnimi poudarki idr.) v upanju, da si bodo tako študenti lažje zapomnili vsebino. Spoznanja znanosti učenja, še zlasti kognitivne psihologije pa dokazujejo prav nasprotno…

Preberite več...

Do ‘licence’ za poučevanje v šestih (6) urah

O hitro pokopanem NAKVIS-ovem osnutku novih Minimalnih standardov za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev… (Minimalni standardi…, 2018) ne bi imelo smisla razpravljati – zavrnili so ga tako visokošolski sindikati kot univerze –, če ne bi njegova vsebina pokazala na precej popreproščeno razumevanje njegovih avtorjev o tem, za kaj pri visokošolskem poučevanju in učenju sploh gre, kaj naj bi bilo delo visokošolskega učitelja in kaj naj bi visokošolski učitelj znal ter bil zmožen, da bi lahko to delo učinkovito opravljal.

Preberite več...

Zakaj študenti molčijo?

V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da je učenje poteka najbolj učinkovito, če se študenti aktivno angažirajo z gradivom, drugimi študenti in učiteljem. Vemo tudi, da je diskusija – med predavanjem, na seminarju, pri delu v laboratoriju idr. – najbolj učinkovita poučevalna strategija, ki vodi k temu cilju. Človek bi pričakoval, da bo pri uri v tipični visokošolski učilnici ‘vršalo’ od izmenjave mnenj in idej, a je to prej izjema kot pravilo.

Preberite več...

‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju

Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?

Preberite več...

Nivoji pojmovanj o poučevanju

V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.

Preberite več...
Vsi prispevki