Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Učni prostor kot ‘grajena pedagogika’

Dejstvo je, da tradicionalna visokošolska učilnica s pritrjenimi klopmi in sedeži ne ustreza temu, kar danes vemo o učenju študentov. Ideja, da morajo študenti sedeti v klopeh, poravnanih v vrstah, kjer težko komunicirajo drug z drugim, hitro postaja arhaična.

Preberite več...

Ko se učenje ‘prime’

Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.

Preberite več...

Čustva in učenje

Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.

Preberite več...

‘Sokratska metoda’ v sodobnem visokošolskem poučevanju

Zastavljanje vprašanj je, poleg razlage, najosnovnejše pedagoško orodje vsakega visokošolskega učitelja, zastavljanje ‘učinkovitih vprašanj’ pa njegov večni izziv. Eden od načinov zastavljanja vprašanj, ki v zadnjem času priteguje povečano pozornost visokošolske izobraževalne sfere, je uporaba sicer že dolgo znane, vendar pogosto slabo razumljene ‘sokratske metode’ oz. ‘sokratskih vprašanj’ pri poučevanju.

Preberite več...

Problem je vedeti, kaj je problem

Veščine reševanja problemov so že dolgo v samem vrhu miselnih veščin, ki naj bi jih v času študija razvili študenti. Na univerzah in visokošolskih ustanovah širom po svetu študenti rešujejo probleme, pogosto vnaprej pripravljene in z že znanimi rešitvami. Manjše pozornosti pa so deležne veščine ‘odkrivanja’ problemov…

Preberite več...

Na ramenih velikanov: William G. Perry Jr. in njegov model intelektualnega in etičnega razvoja študentov

Že dolgo vemo, da študenti vstopajo v visokošolsko izobraževanje ne samo z različnimi cilji in nameni, ampak tudi z različnimi pojmovanji o učenju in znanju, od najpreprostejših, da gre pri učenju za pridobivanje ‘koščkov’ znanja, ki si jih je treba zapomniti, do bolj sofisticiranih pojmovanj, ki priznavajo, da gre pri najvrednejših oblikah učenja za doseganje osebnega razumevanja in razvoja kot oseba.

Preberite več...

Učni prostor kot ‘grajena pedagogika’

Dejstvo je, da tradicionalna visokošolska učilnica s pritrjenimi klopmi in sedeži ne ustreza temu, kar danes vemo o učenju študentov. Ideja, da morajo študenti sedeti v klopeh, poravnanih v vrstah, kjer težko komunicirajo drug z drugim, hitro postaja arhaična.

Preberite več...

Ko se učenje ‘prime’

Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.

Preberite več...

Čustva in učenje

Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.

Preberite več...

‘Sokratska metoda’ v sodobnem visokošolskem poučevanju

Zastavljanje vprašanj je, poleg razlage, najosnovnejše pedagoško orodje vsakega visokošolskega učitelja, zastavljanje ‘učinkovitih vprašanj’ pa njegov večni izziv. Eden od načinov zastavljanja vprašanj, ki v zadnjem času priteguje povečano pozornost visokošolske izobraževalne sfere, je uporaba sicer že dolgo znane, vendar pogosto slabo razumljene ‘sokratske metode’ oz. ‘sokratskih vprašanj’ pri poučevanju.

Preberite več...

Problem je vedeti, kaj je problem

Veščine reševanja problemov so že dolgo v samem vrhu miselnih veščin, ki naj bi jih v času študija razvili študenti. Na univerzah in visokošolskih ustanovah širom po svetu študenti rešujejo probleme, pogosto vnaprej pripravljene in z že znanimi rešitvami. Manjše pozornosti pa so deležne veščine ‘odkrivanja’ problemov…

Preberite več...

Na ramenih velikanov: William G. Perry Jr. in njegov model intelektualnega in etičnega razvoja študentov

Že dolgo vemo, da študenti vstopajo v visokošolsko izobraževanje ne samo z različnimi cilji in nameni, ampak tudi z različnimi pojmovanji o učenju in znanju, od najpreprostejših, da gre pri učenju za pridobivanje ‘koščkov’ znanja, ki si jih je treba zapomniti, do bolj sofisticiranih pojmovanj, ki priznavajo, da gre pri najvrednejših oblikah učenja za doseganje osebnega razumevanja in razvoja kot oseba.

Preberite več...
Vsi prispevki