Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Težave z dobro in najboljšo prakso

Pojem dobre ali najboljše prakse – izraza se pogosto pojavljata kot sopomenki – se na prvi pogled zdi privlačen. Če obstaja nek dober ali najboljši način, kako nekaj dosežeš, potem je razumljivo, da hočeš o tem vedeti več. Težava je v tem, da se zelo poredko zgodi, da obstaja za neko situacijo le en dober ali najboljši pristop ali način ravnanja.

Preberite več...

Interaktivna demonstracija pri predavanju

Kot je splošno znano, je cilj vsakega izobraževanja doseči pri študentih visokokakovostno znanje in zmožnosti, dva pomembna kazalnika tega doseganja pa sta utrditev novih informacij v spominu in njihova uporaba v različnih kontekstih in situacijah. Klasična oblika poučevanja za dosego tega cilja so demonstracije, kjer gre v osnovi za to, da če želi učitelj študentom pomagati pri razumevanju določenega pojma ali ideje in kako se ta udejanja v praksi, ali jih naučiti nek postopek ali veščino, potem ta pojem/idejo, postopek ali veščino pokaže oz. izvede (demonstrira), študenti pa ga pri tem opazujejo.

Preberite več...

Kognitivno vajeništvo v visokošolskem izobraževanju

Vajeništvo je star koncept; učenje veščin, npr. kako zakuriti ogenj, pridelovati hrano ali zgraditi bivališče, je staro toliko kot človeštvo. V novejši zgodovini se vajeništvo povezuje predvsem s poklicnim izobraževanjem na srednji stopnji, v zadnjih desetletjih pa tudi z visokošolskim izobraževanjem kot t. i. visokošolsko vajeništvo. Seveda pa obstaja med obema vrstama vajeništva bistvena razlika.

Preberite več...

Sijajno predavanje. Za kaj je že šlo?

V visokošolskem izobraževanju je precej razširjeno prepričanje, da je najučinkovitejši pristop k poučevanju znanstvenih (težavnih, kompleksnih idr.) pojmov ta, da učitelj pojem razloži na kar najbolj jasen in študentom razumljiv način ter svojo razlago popestri z nazornim slikovnim gradivom, primeri, kakšno anekdoto, kančkom humorja idr. S pristopom so, kot se zdi, zadovoljni vsi…

Preberite več...

Zoom in sindrom steklenega pogleda

»Zoom srečanje nadomešča predavanje/seminar/vaje v živo«, piše v ‘Navodilih za uporabo aplikacije ZOOM’, namenjenih študentom ene od slovenskih fakultet. V formalnem smislu vsekakor, kaj pa v dejanskem? Relevantnih, na analizah temelječih podatkov ni, tu in tam pa v javnost zaide kakšna zaskrbljujoča informacija o izvajanju in učinkih spletnih predavanj.

Preberite več...

Obrazi pedagoške odličnosti

Beseda ‘odličnost’ preplavlja vsa področja življenja in dela ljudi, tudi akademsko. Izraz je vsestransko uporaben za označevanje univerz in visokošolskih ustanov, akademskega osebja in menedžmenta, študentov, podpornih služb, knjižnic, učnih sredstev idr. – vse tja do, kot je nekdo zapisal, parkirnih prostorov v univerzitetnem kampusu.

Preberite več...

Težave z dobro in najboljšo prakso

Pojem dobre ali najboljše prakse – izraza se pogosto pojavljata kot sopomenki – se na prvi pogled zdi privlačen. Če obstaja nek dober ali najboljši način, kako nekaj dosežeš, potem je razumljivo, da hočeš o tem vedeti več. Težava je v tem, da se zelo poredko zgodi, da obstaja za neko situacijo le en dober ali najboljši pristop ali način ravnanja.

Preberite več...

Interaktivna demonstracija pri predavanju

Kot je splošno znano, je cilj vsakega izobraževanja doseči pri študentih visokokakovostno znanje in zmožnosti, dva pomembna kazalnika tega doseganja pa sta utrditev novih informacij v spominu in njihova uporaba v različnih kontekstih in situacijah. Klasična oblika poučevanja za dosego tega cilja so demonstracije, kjer gre v osnovi za to, da če želi učitelj študentom pomagati pri razumevanju določenega pojma ali ideje in kako se ta udejanja v praksi, ali jih naučiti nek postopek ali veščino, potem ta pojem/idejo, postopek ali veščino pokaže oz. izvede (demonstrira), študenti pa ga pri tem opazujejo.

Preberite več...

Kognitivno vajeništvo v visokošolskem izobraževanju

Vajeništvo je star koncept; učenje veščin, npr. kako zakuriti ogenj, pridelovati hrano ali zgraditi bivališče, je staro toliko kot človeštvo. V novejši zgodovini se vajeništvo povezuje predvsem s poklicnim izobraževanjem na srednji stopnji, v zadnjih desetletjih pa tudi z visokošolskim izobraževanjem kot t. i. visokošolsko vajeništvo. Seveda pa obstaja med obema vrstama vajeništva bistvena razlika.

Preberite več...

Sijajno predavanje. Za kaj je že šlo?

V visokošolskem izobraževanju je precej razširjeno prepričanje, da je najučinkovitejši pristop k poučevanju znanstvenih (težavnih, kompleksnih idr.) pojmov ta, da učitelj pojem razloži na kar najbolj jasen in študentom razumljiv način ter svojo razlago popestri z nazornim slikovnim gradivom, primeri, kakšno anekdoto, kančkom humorja idr. S pristopom so, kot se zdi, zadovoljni vsi…

Preberite več...

Zoom in sindrom steklenega pogleda

»Zoom srečanje nadomešča predavanje/seminar/vaje v živo«, piše v ‘Navodilih za uporabo aplikacije ZOOM’, namenjenih študentom ene od slovenskih fakultet. V formalnem smislu vsekakor, kaj pa v dejanskem? Relevantnih, na analizah temelječih podatkov ni, tu in tam pa v javnost zaide kakšna zaskrbljujoča informacija o izvajanju in učinkih spletnih predavanj.

Preberite več...

Obrazi pedagoške odličnosti

Beseda ‘odličnost’ preplavlja vsa področja življenja in dela ljudi, tudi akademsko. Izraz je vsestransko uporaben za označevanje univerz in visokošolskih ustanov, akademskega osebja in menedžmenta, študentov, podpornih služb, knjižnic, učnih sredstev idr. – vse tja do, kot je nekdo zapisal, parkirnih prostorov v univerzitetnem kampusu.

Preberite več...
Vsi prispevki