Visokošolsko poučevanje kot angažiranje študentov

Poučevanje je strateški akt angažiranja. ― James Bellanca

Eno ključnih spoznanj o učenju, podprto tudi z empiričnimi raziskavami, je, da se pravo oz. resnično učenje dogaja zgolj takrat, ko se študent (učeči se) angažira, tj. ko se aktivno in zavzeto ukvarja z vsebino tega, kar se uči. Ključni problem in hkrati izziv za učitelje ter visokošolske ustanove je, kako to angažiranost (aktivnost, zavzetost) doseči oz. jo povečati.

Angažiranost študentov (ang. student engagement) na splošno pomeni stopnjo pozornosti, radovednosti, interesa, optimizma, zavzetosti idr., ki jo izkazujejo študenti pri opravljanju z učenjem in študijem povezanih aktivnosti, kar se kaže kot prisotnost in sodelovanje pri urah, upoštevanje učiteljevih navodil, zavzetost pri opravljanju učnih nalog, izkazovanje poglobljenega (analitičnega, kritičnega idr.) razmišljanja, aktivno sodelovanje pri skupinskih projektih idr.

Da gre pri angažiranosti za enega ključnih konceptov v visokošolskem izobraževanju, potrjuje njegova umeščenost v dokument Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (2015, str. 12), kjer Standard 3 (Na študenta osredinjeno učenje, poučevanje in ocenjevanje) določa, da »[z]avodi programe izvajajo na način, ki študente spodbuja k aktivni vlogi pri ustvarjanju učnega procesa«. V državah EU je angažiranost študentov vse pogosteje vključena med cilje razvojnih politik na področju visokošolskega izobraževanja (Klemenčič in Ashwin, 2015, str. 320). Slovenija pri tem ni izjema. Kot lahko npr. beremo v Priporočilih RK RS, sprejetih na konferenci ‘Študij danes, kakšen naj bo jutri?’ (2014, str. 3), naj univerze »zagotovijo okolje in pogoje, potrebne za implementacijo učenja in poučevanja, ki je osredotočeno na študenta, in ki vključuje študente kot aktivne udeležence. Je pa tudi res, da za razliko od mnogih tujih univerz in visokošolskih ustanov zgornja in druge načelne opredelitve slovenskih univerz in visokošolskih ustanov glede angažiranosti študentov doslej še niso bile »prevedene« v sezname učiteljevih pedagoških oz. poučevalnih ravnanj, ki prispevajo k doseganju angažiranosti študentov.

O angažiranosti študentov, razlogih zanjo in učinkih, ki jih ima njihovo učenje in študijsko uspešnost, je na voljo ogromno literature (za literaturo v slovenščini glej npr. Cvetek, 2015, 2019, 2021). Resnici na ljubo gre za precej star koncept. Iz prispevkov tako starejših (npr. Chickering in Gamson, 1987, Ramsden, 1992) kot novejših (npr. Gibbs, 2010), vemo, da na angažiranost študentov vplivajo dejavniki, kot so:

  • visoka pričakovanja učiteljev;
  • tesen stik med učiteljem in študenti;
  • usposobljenost učiteljev za poučevanje (seveda po načelih aktivnega učenja);
  • nivo intelektualnega izziva;
  • čas, ko se študent aktivno ukvarja z nalogo (t. i. ‘čas na nalogi’);
  • raziskovalno okolje, ki ga zagotavlja ustanova (npr. skozi omogočanje študentom, da sodelujejo pri raziskavah, projektih idr.);
  • sprotno preverjanje in hitro ter kakovostno povratno informiranje.

Nick Zepke in Linda Leach (2010) na osnovi pregleda literature (93 raziskav iz desetih držav) predlagata 10 načinov učiteljevih ravnanj, ki spodbujajo angažiranost študentov, in sicer:

  1. Izboljšuj samozaupanje študentov. Študenti morajo verjeti, da se lahko naučijo, tudi iz svojih napak. Omogočanje študentom, da prevzamejo nekaj nadzora nad svojim učenjem, povečuje njihovo samozaupanje in prizadevnost pri učenju.
  2. Zagotavljaj študentom priložnosti, da se učijo samostojno in drug z drugim. »Ko ustanove zagotavljajo študentom priložnosti, da se učijo tako samostojno kot z drugimi in razvijajo svoj občutek kompetentnosti, bodo študenti bolj verjetno motivirani, da se angažirajo in uspejo« (str. 170).
  3. Zavedaj se, da lahko učitelji skozi zagotavljanje podpore, svojo dostopnost, spodbujanje interakcije in vzpostavljanjem okolja, ki spodbuja učenje, ogromno vplivajo na angažiranost študentov.
  4. Povečuj priložnosti za interakcijo in sodelovalno učenje. »Ugotovitve [raziskav] potrjujejo, da so aktivno učenje v skupinah, odnosi med vrstniki in socialne veščine pomembni za angažiranje študentov« (str. 171).
  5. Ustvarjaj pedagoška izkustva, ki študente bogatijo in zanje pomenijo izziv. Lahke učne aktivnosti in naloge za angažiranje niso tako učinkovite, kot so aktivnosti in naloge, ki zanje predstavljajo izziv. Ko študenti reflektirajo, sprašujejo, domnevajo, vrednotijo in delajo povezave med idejami, so angažirani.
  6. Zagotavljaj vključujočo in prilagodljivo akademsko kulturo, ki sprejema različnost. Da bi postali angažirani, morajo študenti čutiti, da so sprejeti in deležni spodbude. Počutiti se morajo kot del ustanove.
  7. Zagotavljaj različne podporne storitve, ki študentom pomagajo k uspehu (npr. prehod v akademsko življenje; razvoj kariere; povezovanje z vrstniki in mentorji; izboljšanje veščin pisanja in raziskovanje idr.).
  8. Prilagajaj se pričakovanjem študentov skozi razvijanje razumevanja in odzivanja na izzive, s katerimi se soočajo. Institucionalne prakse se morajo prilagajati spremembam v študentski populaciji in novim spoznanjem. Angažiranost ni dovolj zgolj spodbujati, temveč jo tudi ohranjati.
  9. Omogočaj študentom, da postanejo aktivni državljani, tako da se vse bolj zavedajo svoje sposobnosti, da vplivajo na družbene spremembe. »Potrebna je demokratično-kritična koncepcija angažiranosti, ki presega strategije, tehnike ali vedênja, koncepcija, v kateri je angažiranost participativna, dialoška in vodi ne le ko akademskim dosežkom, temveč tudi do uspešnosti kot aktivni državljan« (str. 173).
  10. Zagotavljaj študentom priložnosti, da razvijejo socialni in kulturni kapital, ki izhaja iz občutka pripadnosti, iz aktivnih odnosov z drugimi in iz védenja, kako stvari na ustanovi delujejo. Posebej pomembno za študente iz drugih okolij.

Kot v zaključku prispevka poudarjata avtorja, je jasno, da so poučevanje in učitelji ključnega pomena za angažiranost študentov in si za svoj prispevek zaslužijo, da so cenjeni in priznani.

Iz zgoraj napisanega se zdi, da je prišel čas, da univerze in visokošolske ustanove v Sloveniji od pomensko praznih deklaracij o pomembnosti izboljševanja kakovosti izobraževalne dejavnosti preidejo k smiselnemu in slovenskemu visokošolskemu izobraževalnemu kontekstu prilagojenemu opredeljevanju pogojev in načinov izboljševanja poučevanja in pedagoškega dela svojih učiteljev. Ne gre za ‘atomsko znanost’. Poučevalne prakse, ki spodbujajo doseganje angažiranosti študentov, so že dolgo znane, pot do njih pa ne vodi skozi ‘menedžiranje’ izobraževalne dejavnosti na osnovi ‘poslovnikov kakovosti’ in vsebinsko praznih (samo)evalvacij, niti skozi rokohitrsko seznanjanje učiteljev z ‘inovativnimi tehnikami’ in ‘dobrimi praksami’, ampak skozi namensko, sistematično in dolgoročno usmerjeno usposabljanje visokošolskih učiteljev za nove vloge, ki jih je prinesel čas.

Viri:
Chickering A. W. in Gamson, Z. F. (1987) Seven Principles for Good Practice in Undergraduate Education. AAHE Bulletin 39, 3–7.
Cvetek, S. (2015). Učenje in poučevanje v visokošolskem izobraževanju. Ljubljana: Buča.
Cvetek, S. (2019). Na študenta osredinjeno poučevanje: Priročnik za visokošolske učitelje. Maribor: Akadem.
Cvetek, S. (2021). Osnove visokošolskeg didaktike: Učenje za poučevanje in poučevanje za učenje. Maribor: Akadem.
Gibbs, G. (2010). Dimensions of Quality. York: HEA www.heacademy.ac.uk
Klemenčič, M. in Ashwin, P. (2015). New directions for teaching, learning, and student engagement in the European Higher Education Area. V Remus Pricopie, Peter Scott, Jamil Salmi in Adrian Curaj (ur.) The European Higher Education Area: Between Critical Reflection and Future Policies (Vol. I, II). Dordrecht: Springer.
Ramsden, P. (1992). Learning to Teach in Higher Education. London: Routledge.
Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (2015, str. 12). https://www.nakvis.si/wp-content/uploads/2018/11/Slovenski-prevod-ESG-2015.pdf
Zepke, N. in Leach, L. (2010). Improving student engagement: Ten proposals for action. Active Learning in Higher Education, 11(3), 167–177.

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na Linkdin
Share on email
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Vsi prispevki