Uporaba analogij pri poučevanju

Ena dobra analogija je vredna treh ur diskusije. ― Dudley Field Malone

Učitelji pri poučevanju pogosto uporabljajo analogije, ne da bi se tega zavedali. Ko na primer razlagajo ali razjasnjujejo nov pojem ali idejo in rečejo »To je tako kot…« ali »To lahko primerjamo z/s…«, uporabljajo analogijo. Če je dobro izbrana, bo prispevala k razjasnitvi pojma in razumevanju. Če ni, od nje ne bo koristi, ali pa bo povzročila zmedo.

Nekateri so prepričani, da so analogije naš prirojeni način razmišljanja oz. sklepanja. Kot pravi Gentner (1989), v procesiranju informacij iz zunanjih dražljajev možgani v ‘analoških svežnjih’ iščejo razumevanje. Povedano drugače je to, kar o nečem vemo, odvisno od vsega drugega, kar vemo. Preprost primer sklepanja na osnovi analogije ponuja spodnja zgodba (vir: svetovni splet).

Starejši gospod ves besen privihra v ordinacijo svojega zdravnika.
»Doktor, moja nova 22-letna žena pričakuje otroka. Pred 30 leti ste mi naredili vazektomijo in zdaj mi res ni jasno…«
»Naj vam odgovorim z zgodbo«, mirno reče zdravnik. »Nek lovec je, ko je odhajal iz hiše, namesto puške s seboj pomotoma vzel dežnik. V gozdu se je pred njim nenadoma pojavil medved in lovec je pomeril z dežnikom, ustrelil in ubil medveda.«
»Nemogoče«, jezno odvrne gospod. »Tistega medveda je gotovo ustrelil nekdo drug.«
»Vaše sklepanje je pravilno«, reče zdravnik.

Seveda bi lahko zdravnik gospodu takoj rekel, da ga žena najbrž vara z drugim, vendar je analogija gospodu omogočila, da je do istega sklepa prišel sam, kar naredi sklep bolj verjeten.

Analogije so nepogrešljive v znanosti, še posebej v naravoslovju, ker, kot pravita Harrison in Treadgust (2006, str. 14–15), »znanstvenikom pomagajo razumeti in komunicirati kompleksnosti, lepoto in nenavadnosti naravnega sveta«. Kot pišeta avtorja, je Stephen Hawking v svoji knjigi Kratka zgodovina časa (A Brief History of Time, 1988) uporabil za razlago astrofizikalnih in kvantnih idej najmanj 74 analogij iz vsakdanjega življenja, npr. da lahko dosežemo črno luknjo, če pred njo vlečemo veliko maso (podobno kot korenček pred oslom), Watson in Crick pa naj bi dejala, da sta do strukture DNK oz. dvojne vijačnice) prišla z izdelavo analognih modelov, ki so ustrezali dobljenim podatkom (prav tam, str. 13). Analogije so pogoste tudi literaturi na družboslovnem in humanističnem področju. Spodaj je, kot primer, ena starejših, vendar še danes aktualnih in pogosto citiranih analogij na temo poučevanja (Harris, 1964, str. 5).

Učenci so bolj podobni ostrigam kot klobasam. Naloga poučevanja ni, da jih napolnimo in nato zapremo, ampak da jim pomagamo, da se odprejo in razkrijejo bogastvo, ki je v njih.

Z uporabo zgornje analogije je avtor želel prenesti idejo, ki je v središču sodobnih pogledov na poučevanje, namreč da naloga učitelja ni, da bi glave študente polnil z informacijami, ampak da bi informacije (tj. znanje, ki ga o temi že imajo) iz njih izvabljal, kar je eno ključnih načel ‘na študenta osredinjenega poučevanja’. Seveda bi lahko avtor svojo idejo prenesel na drugačen, bolj sofisticiran način, vendar predstavlja uporabljena analogija za študenta, npr. bodočega učitelja, ali učitelja začetnika ‘oder’ (ang. scaffold), na katerem bo lahko  naprej gradil svoje razumevanje ideje, ki jo je avtor želel prenesti. Povedano drugače, uporaba analogij naredi informacije in abstraktne pojme bolj konkretne in daje strukturni okvir za novo učenje, s čimer pomaga pri razumevanju in zmožnosti uporabe nove informacije, pojma ali ideje.

Raziskave potrjujejo, da so lahko analogije učinkovito orodje za poučevanje (Harrison in Treadgust, 2006). Orgill in Bodner (2004) na osnovi ugotovitev raziskave, opravljene med študenti biokemije na eni ameriških univerz, priporočata, da naj učitelji uporabljajo analogije predvsem takrat, ko uvajajo težaven oz. kompleksen pojem, ki se upira vizualizaciji. Avtorja pa odsvetujeta uporabo analogij takrat, ko je ciljni koncept zelo širok (vsebuje veliko informacij) ali zahteva memoriranje (prav tam, str. 23).

V literaturi najdemo kar nekaj strategij oz. modelov, ki naj bi učiteljem pomagali pri načrtovanju in oblikovanju analogij, ki jih bodo uporabljali pri poučevanju. Eden takšnih (Glynn, 2008, str. 118) vsebuje šest korakov, ki so navedeni spodaj skupaj s primerom obeh pojmov na katera se analogija nanaša, in sicer:

  1. Uvedi ciljni pojem (Coulombov zakon električne sile)
  2. Spomni študente na analogni pojem (Newtonov zakon težnosti).
  3. Pokaži na relevantne značilnosti ciljnega in analognega pojma (Coulombovega in Newtonovega zakona).
  4. Poveži (kartiraj) podobnosti med ‘ciljem’ in ‘analogom’ (tj. med Coulombovim in Newtonovim zakonom).
  5. Opozori na omejitve analogije.
  6. Potegni zaključke (o obeh zakonih).

Za bolj podroben opis uporabe zgornjega modela na primeru uvajanju ciljnega pojma ‘pulzar’ (ang. pulsar) z  analogijo z ‘vrtečo se lučjo v svetilniku’ glej Herr (b.d.).

Za konec in bolj za šalo (ali pa tudi ne) je spodaj nekaj analogij za razlago marketinških pojmov pri poučevanju poslovnih ved, ki sem jih bolj slučajno (ali pa tudi ne) našel na svetovnem spletu (avtor ni znan):

  1. Na zabavi zagledate prelepo dekle. Stopite do nje in rečete: »Sem zelo bogat. Bi se poročili z menoj? – neposredno trženje
  2. Ste na zabavi s skupino prijateljev in zagledate prelepo dekle. Eden vaših prijateljev stopi do nje, pokaže na vas in reče: »On je zelo bogat. Poročite se z njim.« – oglaševanje
  3. Na zabavi zagledate prelepo dekle. Stopite do nje in dobite njeno telefonsko številko. Naslednji dan jo pokličete in rečete: »Zdravo, sem zelo bogat. Ali bi se poročili z menoj?« – telemarketing
  4. Ste na zabavi in zagledate prelepo dekle. Vstanete, si popravite kravato, stopite do nje, ji natočite pijačo, ji odprete vrata avtomobila, ji ponudite prevoz in potem rečete: »Sem zelo bogat. Ali bi se poročili z menoj?« – odnosi z javnostmi
  5. Ste na zabavi in zagledate prelepo dekle. Ona se vam približa in reče: »Zelo ste bogati. Bi se poročili z menoj?« – prepoznavanje blagovne znamke
  6. Na zabavi zagledate prelepo dekle. Stopite do nje in rečete: »Sem zelo bogat. Ali bi se poročili z menoj? Ona vam prisoli krepko zaušnico. – povratne informacije strank
  7. Na zabavi zagledate prelepo dekle. Stopite do nje in rečete: »Sem zelo bogat. Bi se poročili z menoj? Ona pa vas predstavi svojemu možu – neskladje med povpraševanjem in ponudbo
  8. Na zabavi zagledate prelepo dekle. Stopite do nje in še preden karkoli rečete, pride nekdo drug in ji reče: »Sem zelo bogat. Bi se poročili z menoj?«, nakar ona vsa srečna odide z njim. – konkurenca, ki se je zajedla v vaš tržni delež
  9. Na zabavi zagledate prelepo dekle. Stopite do nje in še preden rečete »Sem zelo bogat. Bi se poročili z menoj?« se pojavi vaša žena. – omejitev za vstop na tuje trge

https://www.quora.com/What-are-the-best-analogies-ever

Viri
Gentner, D. (1989). The mechanisms of analogical learning. V S. Vosniadou in A. Ortony (ur.), Similarity and Analogical Reasoning. Cambridge: Cambridge University Press, 199–241.
Glynn, S. M. (2008). Making science concepts meaningful to students: Teaching with analogies. V S. Mikelskis-Seifert, U. Ringelband in M. Brückmann (ur.), Four decades of research in science education: From curriculum development to quality improvement (str. 113–125). Münster: Waxmann.
Harris, S. J. (1994). What True Education Should Do. V: Feldstadt, M. C. (ur.), The Thoughtful Reader (str. 2–3). New York: Harcourt.
Harrison, A. G. in Treadgust, D. F. (2006). Teaching and Learning with Analogies. V Aubusson, P. B., Harrison, A. in Ritchie S. M. (ur.), Metaphor and Analogy in Science Education. Science & Technology Education Library, 30 (str. 11–24).   , vol 30.
Harrison A.G., Treagust D.F. (2006) Teaching and Learning with Analogies. In: Aubusson P.J., Harrison A.G., Ritchie S.M. (eds) Metaphor and Analogy in Science Education. Science & Technology Education Library, vol 30. Dordrecht: Springer.
Herr, N. (b.d.). Teaching with Analogies. https://www.csun.edu/science/books/sourcebook/chapters/10-analogies/teaching-analogies.html
Orgill, M. K. in Bodner, G. (2004). What research tells us about using analogies to teach chemistry. Chemical Education Research Practice, 5(1), 15–32.

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na Linkdin
Share on email
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja