Razvijanje miselnih zmožnosti študentov z uporabo ‘naivnih nalog’

Študentom ni treba vedeti vsega, da bi naredili nekaj. ― Anon.

Eden glavnih ciljev visokošolskega izobraževanja je, da bi študenti razvili načine mišljenja in ravnanj, ki so značilni za mišljenje in ravnanja profesionalcev na področju disciplin, ki dajejo podlago predmetom in študijskim programom. Tipična poučevalna strategija, ki služi temu cilju, je uporaba nalog, ki od študentov zahtevajo, da sprejemajo odločitve. Dobro sestavljene naloge odločanja študente usmerjajo k načinom mišljenja, ki vodijo h kakovostni presoji, ki je podlaga za sprejemanje odločitev, slednje pa veljajo za »enega najbolj razjasnjujočih ravnanj, ki jih lahko opravi študent« (Roberson in Franchini, 2014, str. 278).

Ena standardnih in pogosto uporabljenih poučevalnih strategij pri predavanju je uporaba kratkih testov ali kvizov, s  katerimi učitelj na začetku predavanja ali ob prehodu na novo ožjo temo ali koncept preverja znanje, ki ga študenti (o tem) že imajo. Razlog je znan in empirično podprt s spoznanji nevroznanosti, namreč da živčna omrežja v naših možganih rastejo in se krepijo samo takrat, ko so možgani aktivno angažirani (tj. ko so »na delu«), novonastala živčna omrežja pa ostanejo povezana samo, ko so v pogosti uporabi (Zull, 2002).

Obstaja pa tudi alternativna verzija uporabe testov in kvizov pri predavanju, ki jo predstavlja t. i. ‘naivna naloga’ (ang. naïve task), kjer da učitelj študentom v reševanje nalogo, za katero še nimajo dovolj znanja in morajo rešitev predvideti. Spodaj je primer naivne naloge pri poučevanju fizike (Gooblar, 2019, str. 34):

V veliki zaprti steklenici, ki leži na tehtnici, na dnu stoji kanarček. Ptič vzleti in leta po zaprti steklenici. Kaj se bo zgodilo z odčitkom na tehtnici – bo večji, manjši, ali pa bo ostal enak? Razloži.

Kot pojasnjuje Gooblar, študenti v skupinah poskušajo predvideti, kaj se bo zgodilo (mimogrede, odčitek bo ostal enak), vendar brez ustreznega znanja o masi in sili ne morejo podati pravilne razlage. Kratko predavanje na obe temi bo za študente dobrodošlo, ker so se zavedeli manka v svojem znanju, ki ga lahko zapolni predavanje. Podobno meni Supiano (2018), ki poudarja, da zahteve naivne naloge, da študenti sprejmejo odločitev o problemu (resničnem ali izmišljenem) in nato razmišljajo ter se pogovarjajo o svojih razlogih, študentom pomagajo razvijati zmožnost mišljenja in izboljšujejo razumevanje.

Spodaj je nekaj primerov naivnih nalog iz različnih disciplin (Roberson & Franchini, 2014, str. 283):

  • Zgodovina: preberite ta odstavek (iz neznanega vira). Kaj mislite, v katerem desetletju je bil napisan? Zakaj?
  • Anatomija: Poglejte to fotografijo jeter. Kaj pravi o zdravstvenem stanju osebe, ki ji pripada. Zakaj?
  • Literatura: Preberite ta odstavek. Predvidite dejanja in usodo lika, ki je opisan, na podlagi omejenih informacij, ki jih imate (in bodite pripravljeni povedati, zakaj).
  • Tehnika: Poglejte ta načrt mostu. Kateri element bi bil v primeru potresa najbolj izpostavljen nevarnosti, da bo odpovedal? Zakaj?
  • Računalništvo: Poglejte to zaporedje kode. Za katero zaporedje dejanj, ki se izvajajo v robotu, je zasnovano (dizajnirano)? Zakaj?
  • Različne discipline: Preberite to specifično trditev/izjavo. Katere od spodnjih teorij se zdi, da predstavlja/podpira?

Kot pravita avtorja, je za uspeh pri reševanju naivne naloge bistveno, da učitelj poišče ustrezen nivo zahtevnosti. Naloge morajo zahtevati resnično presojo in konkretno

odločitev, ki temelji na tej presoji, in ne da bi od študentov zgolj zahtevale, da uporabijo osnovno znanje. S tem, da morajo študenti sprejemati odločitve ob nezadostnih informacijah, naivne naloge potrjujejo vlogo informacij, ko bodo te slednjič na voljo.

Viri:
Gooblar, D. (2019). The Missing Course: Everything They Never Taught You about College Teaching. Cambridge, MA: Harvard University Press.
Roberson, B., & Franchini, B. (2014). Effective Task Design for the TBL Classroom. Journal On Excellence In College Teaching, 25(3/4), 275–302.
Supiano, B. (2018).  The Power of the ‘Naïve Task’. Teaching, a weekly newsletter from The Chronicle of Higher Education. https://www.chronicle.com/newsletter/teaching/2018-06-07
Zull, J. E. (2002).  The Art of Changing the Brain: Enriching the Practice of Teaching by Exploring the Biology of Learning. Sterling, VI: Stylus Publishing. 

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Deli na Facebook
Deli na Twitter
Deli na Linkdin
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Vsi prispevki