Priprava za predavanje ‘v enem stavku’

Cilj brez načrta je zgolj želja. ― Antoine de Saint-Exupéry

Medtem ko je pisna priprava na uro obveznost učiteljev na nižjih stopnjah izobraževanja, je v visokošolskem izobraževanju učiteljem prepuščeno, ali bo njihova priprava na predavanje – če jo bodo sploh napisali – obsegala nekaj vrstic z osnovnimi podatki o predavanju in kakšno idejo, ki se je predavatelju porodila ob razmišljanju o temi, ali pa bo to podroben ‘scenarij’, ki bo vseboval vse načrtovane korake izvedbe. Problem, ki je pogost pri pisanju priprav je ta, da učitelj pri načrtovanju ure in pisanju priprave razmišlja predvsem o tem, kaj bo pri uri počel sam, ne pa tudi o tem, kaj bodo pri uri počeli študenti.

V nadaljevanju je primer priprave za predavanje ‘v enem stavku’, ki jo predlaga Norman Eng (2018). Avtor je kritičen do načrtovanja predavanj, ki so preveč osredinjena na učitelja in premalo na študente. Kot pravi, se pri takšnem predavanju študenti preveč ukvarjajo s pisanjem zapiskov in ne pridejo do tega, da bi se ukvarjali s temo predavanja. Priprava, ki jo predlaga, naj bi učiteljem pomagala, da se osredotočijo na učenje in ne na poučevanje, in sicer tako, da odgovorijo na tri preproste stvari: kaj, kako in zakaj.

KAJ: Ugotovi, kaj naj bi tvoji študenti vedeli ali bili zmožni ob koncu ure, npr. Študenti bodo zmožni ovrednotiti verodostojnost virov (za avtorja je to veščina) ali Študenti bodo zmožni razložiti in uporabiti Piagetove štiri stopnje v kognitivnem razvoju. Kaj pomeni vsebino.

KAKO: Kako bodo študenti dosegli ta cilj, tj. kakšno metodo, strategijo, orodje ali aktivnost boš uporabil, da bi se prepričal, da vedo to, kar naj bi vedeli, ali pridobili veščino, ki naj bi jo pridobili? Pri tem delu se študenti ukvarjajo z vsebino. Na primer: Študenti bodo zmožni ovrednotiti verodostojnost virov s ‘triangulacijo’ informacij (za avtorja je to strategija).  Druge strategije so npr.: Študenti bodo zmožni ovrednotiti verodostojnost virov, tako da bodo v skupinah razpravljali o prednostih in slabostih vsakega vira (v tem primeru je za avtorja kako aktivnost ali metoda).

ZAKAJ: Zakaj morajo študenti to vedeti ali biti zmožni? Kaj bodo imeli od tega? Na primer: Študenti bodo zmožni ovrednotiti verodostojnost virov s ‘triangulacijo’ informacij, zato da bodo sprejemali boljše nakupovalne odločitve. Za avtorja je to najpomembnejši del enostavčne učne priprave, to pa zato, ker je to del, za katerega je študentom mar. Kot pravi avtor, če vedo za razlog, se bodo bolj poglobili v temo. Poleg tega je zakaj dobra ‘odskočna deska’ za uro. Kot piše avtor, bi sam lahko uro začel z naslednjim:

Študenti, recimo, da želite kupiti nov USB ključ. Poskrbeti želite, da bo na njem dovolj prostora, ne samo za študijsko delo, temveč tudi za vaše medije, bodisi da so to slike, videoposnetki ali karkoli drugega. USB ključ mora biti tudi zanesljiv, ker je vaš zadnji izdihnil in ste izgubili pisno nalogo. Nenazadnje, USB ključ mora biti tudi cenovno dostopen, kajne? Želim, da takoj vzamete vsak svoj telefon in v Googlu izpišete besede »najboljši USB ključ«. Katera posebna mesta obiskujete in zakaj? Zapišite svoje misli in razloge.

Kot piše avtor, se študenti zdaj odločajo o tem, kaj bodo kupili, in pri tem aktivirajo svoje predhodno znanje. S tem dobijo motiv za učenje vsebine, v tem primeru, kako ovrednotiti verodostojnost virov. Avtor to ‘odskočno desko’ primerja s tradicionalnim načinom začenjanja predavanja: »Danes se bomo učili, kako ovrednotiti verodostojnost virov…«. Takole pravi:

Če začnemo predavanje s kaj (vsebino) pred zakaj, bomo študente oropali priložnosti, da kontekstualizirajo temo. S tem, ko smo jih vprašali o njihovih  izkustvih (izkušnjah) s kupovanjem USB ključa, smo jim pomagali, da se povežejo z morda dolgočasno temo ‘vrednotenja verodostojnosti virov’.

Izhajajoč iz svoje ‘enostavčne učne priprave’ Eng (2018) predlaga naslednjo preprosto strukturo svojega predavanja:

  • Odpiranje: Vprašaj študente po njihovih izkustvih, npr. skozi iskanje po internetu.
  • Mini predavanje: Povej jim, kako triangulirati informacije (ali še bolje, začni tako, da jih prosiš, da poiščejo boljše načine iskanja informacij).
  • Usmerjena praksa: Na novi temi (npr. vrednotenje verodostojnosti virov o klimatskih spremembah) demonstriraj (npr. skozi ‘glasno razmišljanje’) postopek triangulacije.
  • Aktivnost: Študenti ovrednotijo verodostojnost virov (z uporabo pametnih telefonov).
  • Zapiranje: Razpravljaj s študenti o pomembnosti dobre presoje v informacijski dobi.

Še predloga za enostavčno učno pripravo: Pri tej uri bodo študenti zmožni [doseči izid X] z [uporabo metode Y], tako da [bodo deležni pomoči na način Z].

Vir:
Eng, N. (2018). Focus Your Lectures with the ‘One-Sentence Lesson Plan. Faculty Focus, 24. sept. 2018. https://www.facultyfocus.com/articles/teaching-and-learning/focus-your-lectures-with-the-one-sentence-lesson-plan/

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na Linkdin
Share on email
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Vsi prispevki