Poučevanje kot »drugi čeveljc« za akademski ples

Ampak, vidite… jaz imam drugi čeveljc. — Pepelka

V visokem šolstvu je navada, da rektor ali dekan ob kakšni za akademsko skupnost pomembni priložnosti (npr. ob okrogli obletnici ustanove ali v novoletnem nagovoru sodelavcem), potem ko je poudaril velik pomen raziskovalnega dela za ugled in dobrobit univerze ali fakultete, nameni še par besed pedagoškemu delu, pri čemer ne pozabi omeniti, da sta pedagoško in raziskovalno delo enakovredna. Trditev je daleč od resnice: na univerzi je pedagoško delo, tako kot je bilo vselej, revna sestra raziskovanja, pepelka, ki za razliko od tiste iz pravljice, ni nikoli povabljena na ples.

Princip Pepelke je v visokošolskem izobraževanju trdno zasidran in se uporablja pri uvrščanju v mednarodne lestvice kakovosti univerz, pri določanju kriterijev za izvolitev v naziv, pri promociji in nagrajevanju akademskega osebja, pri delitvi sredstev za mednarodno mobilnost in profesionalni razvoj ter, nenazadnje, pri promoviranju akademske dejavnosti kot takšne, kjer je poudarek na znanstvenoraziskovalni (npr. »Noč raziskovalcev«), ne pa tudi pedagoški (lahko bi npr. imeli »Dan učiteljev«) dejavnosti akademskega osebja. Povedano drugače, načelo odličnosti akademske dejavnosti v praksi velja le za njen raziskovalni, ne pa tudi pedagoški del. Pa še pri raziskovalnem delu prihaja do razlik: pedagoško raziskovanje ima nižji status in ugled kot raziskovanje na področjih drugih disciplin (Jenkins, 2002; Bridges, 2006; Watling, b.d.).

Po tradicionalni razlagi je za Pepelkino nesrečo kriva zlobna mačeha, ki Pepelki odreka delež družinskega bogastva zato, ker Pepelka ni njen pravi otrok, pa čeprav je prav Pepelka tista, ki drži gospodinjstvo iz pravljice pokonci. Podobno bi lahko rekli za univerzitetno (ali fakultetno) gospodinjstvo: čeprav v primerjavi z raziskovanjem manjvredno, je prav poučevanje tisto, kar drži gospodinjstvo pokonci (z izvajanjem študijskih programov prinaša v hišo denar). Poučevanje je namreč ognjišče univerzitetnega gospodinjstva. Da bo uspešno, tj. da bo v univerzitetni hiši toplo in bo na mizi hrana, bo treba dvigniti vrednost ognjišča in dela v kuhinji. Razlogov za to je več kot dovolj. Nove zahteve, s katerimi se danes soočajo visokošolski učitelji, daleč presegajo tradicionalno razumljeno poučevanje kot prenašanje raziskovalnih spoznanj na generacije študentov. S paradigmatskim premikom ‘od poučevanja k učenju’ postaja slednje, učenje, glavni cilj izobraževalne dejavnosti univerz in ključni izziv za pedagoško delo visokošolskih učiteljev. Da bi se lahko z izzivom uspešno soočili, bodo morali visokošolski učitelji svojo raziskovalno dejavnost na področju disciplin, ki dajejo podlago predmetom, ki jih poučujejo, razširiti na področje visokošolske didaktike kot znanstvene discipline, to je, v svoje poučevanje in v  učinek, ki ga ima njihovo poučevanje na učenje in študijsko uspešnost njihovih študentov. Šele skozi ukvarjanje z izzivi visokošolskega poučevanja in učenja, skozi preučevanje in inoviranje lastnih pedagoških praks bodo lahko visokošolski učitelji status in vrednost svojega pedagoškega dela približali in (morda nekoč celo) izenačili s statusom in vrednostjo njihovega raziskovalnega dela.

Povedano drugače, visokošolski učitelji imajo drugi, recimo mu pedagoški, »čeveljc«, brez katerega »akademski ples«, vreden svojega imena, ni mogoč. Podobno, kot je to naredila Pepelka v citatu na vrhu tega prispevka, morajo zato visokošolski učitelji svoje »pedagoške čeveljce« prinesti na plano in pokazati na njihovo vrednost. Pepelka, čeprav v gospodinjstvu iz pravljice zaničevana, oblečena v cunje in umazana od saj (aluzija na pedagoško delo v visokošolskem izobraževanju se vsiljuje sama po sebi), je zbrala pogum, stopila pred čednega princa in mu pomolila drugi čeveljc pod nos.

Viri:
Bridges, D. (2006) The disciplines and discipline of educational research. Journal of Philosophy of Education, 40(2), 259–272.
Cotton, D. R. E., Miller, W. & Kneale, P. (2018). The Cinderella of academia: Is higher education pedagogic research undervalued in UK research assessment? Studies in Higher Education, 43(9), 1625–1636.
Jenkins, A. (2002). Pedagogic Research at Brookes: Achievements, Opportunities and Questions. Teaching Forum 50, 3–6.
Watling, S. (b. d.). The Cinderella Paradox. https://digitalacademicblog.wordpress.com/2019/08/02/the-cinderella-paradox/

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Deli na Facebook
Deli na Twitter
Deli na Linkdin
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Vsi prispevki