Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Kaj je kurikulum?

Z začetkom izobraževanja po študijskem programu se za mnogo študentov začne obdobje negotovosti in zmede, na svoj študij pa gledajo kot na ‘dirko’, ki jo morajo preteči. Med krivci za to se pogosto omenja ‘kurikulum’, ki pa je v visokošolski izobraževalni sferi redko uporabljen izraz, sam pojem pa pogosto slabo razumljen in enostransko interpretiran.

Preberite več...

Univerza kot učeča se organizacija

Od prihoda na sceno pred tremi desetletji je postal koncept učeče se organizacije (ang. learning organization) ne le hitro rastoči trend v svetu poslovanja in menedžmenta, temveč tudi ključni konceptualni okvir za delo v okoljih in kontekstih, ki temeljijo na znanju. Osnovna ideja je preprosta: proces nenehnega izboljševanja kot prvi imperativ za razvoj (in preživetje) sodobnih organizacij zahteva predanost učenju. Univerze in visokošolske ustanove so organizacije, ki so specializirane za učenje, vprašanje pa je, ali so mu tudi predane.

Preberite več...

Univerze in njihove ‘učne težave’

Kakorkoli že obrnemo, v središču vseh dejavnosti katerekoli univerze ali visokošolske ustanove je ‘učenje’ – študentov, učiteljev in raziskovalcev, oddelkov in celotnih ustanov. Toda če je učenje študentov danes vroča tema celotne visokošolske izobraževalne sfere (koncept ‘na študenta osredinjenega poučevanja in učenja’ je lep primer), je učenje na institucionalnih ravneh deležno le majhne pozornosti in je le redko predmet poglobljenega razmisleka in razprav. Pa čeprav je razlogov za razmislek in razprave več kot dovolj.

Preberite več...

Princip ledene gore in visokošolsko poučevanje

V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da na načine, na katere študenti pristopajo k učenju in izpolnjevanju svojih študijskih obveznosti, pomembno vplivajo načini, na katere učitelji pristopajo k poučevanju. Na slednje pa, kot tudi vemo, ključno vplivajo pojmovanja učiteljev o izobraževanju, poučevanju in svoji vlogi kot učitelj idr., pa tudi od njihovega dojemanja konteksta, v katerem poučujejo, npr. od tega, ali je na njihovi ustanovi poučevanje razumljeno kot vrednota.

Preberite več...

Ali ‘obrnjena učilnica’ deluje?

V zadnjem desetletju je postal izraz ‘obrnjena učilnica’ modna beseda tudi v visokošolskem izobraževanju, poučevanje po modelu obrnjene učilnice pa se pogosto označuje za pedagoško inovacijo. V ‘tehničnem’ smislu gotovo. Tradicionalni pristop k visokošolskemu poučevanju po modelu ‘predavanje na fakulteti in delo doma’ je postavljen na glavo: ‘predavanje doma in delo na fakulteti’. S poučevanjem po pristopu oz. modelu obrnjene učilnice bi se tako lahko, če stvar deluje, izpolnila želja vsakega učitelja, da bi študenti prišli k uram pripravljeni.

Preberite več...

Visokošolsko poučevanje in ‘slepa pega ekspertov’

Verjetno ni visokošolskega učitelja, ki si ne bi želel, da bodo študenti, potem ko bodo zapustili visokošolsko ustanovo, razmišljali kot ekonomisti, pravniki, zdravniki, inženirji itn., skratka, kot eksperti. Pot od študenta-novinca do eksperta je seveda mnogo daljša, kot traja študijski program, vendar je za razvijanje ekspertnosti na izbranem področju študija ključnega pomena način, na katerega visokošolski učitelj-ekspert posreduje študentom svoje ekspertno znanje.

Preberite več...

Kaj je kurikulum?

Z začetkom izobraževanja po študijskem programu se za mnogo študentov začne obdobje negotovosti in zmede, na svoj študij pa gledajo kot na ‘dirko’, ki jo morajo preteči. Med krivci za to se pogosto omenja ‘kurikulum’, ki pa je v visokošolski izobraževalni sferi redko uporabljen izraz, sam pojem pa pogosto slabo razumljen in enostransko interpretiran.

Preberite več...

Univerza kot učeča se organizacija

Od prihoda na sceno pred tremi desetletji je postal koncept učeče se organizacije (ang. learning organization) ne le hitro rastoči trend v svetu poslovanja in menedžmenta, temveč tudi ključni konceptualni okvir za delo v okoljih in kontekstih, ki temeljijo na znanju. Osnovna ideja je preprosta: proces nenehnega izboljševanja kot prvi imperativ za razvoj (in preživetje) sodobnih organizacij zahteva predanost učenju. Univerze in visokošolske ustanove so organizacije, ki so specializirane za učenje, vprašanje pa je, ali so mu tudi predane.

Preberite več...

Univerze in njihove ‘učne težave’

Kakorkoli že obrnemo, v središču vseh dejavnosti katerekoli univerze ali visokošolske ustanove je ‘učenje’ – študentov, učiteljev in raziskovalcev, oddelkov in celotnih ustanov. Toda če je učenje študentov danes vroča tema celotne visokošolske izobraževalne sfere (koncept ‘na študenta osredinjenega poučevanja in učenja’ je lep primer), je učenje na institucionalnih ravneh deležno le majhne pozornosti in je le redko predmet poglobljenega razmisleka in razprav. Pa čeprav je razlogov za razmislek in razprave več kot dovolj.

Preberite več...

Princip ledene gore in visokošolsko poučevanje

V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da na načine, na katere študenti pristopajo k učenju in izpolnjevanju svojih študijskih obveznosti, pomembno vplivajo načini, na katere učitelji pristopajo k poučevanju. Na slednje pa, kot tudi vemo, ključno vplivajo pojmovanja učiteljev o izobraževanju, poučevanju in svoji vlogi kot učitelj idr., pa tudi od njihovega dojemanja konteksta, v katerem poučujejo, npr. od tega, ali je na njihovi ustanovi poučevanje razumljeno kot vrednota.

Preberite več...

Ali ‘obrnjena učilnica’ deluje?

V zadnjem desetletju je postal izraz ‘obrnjena učilnica’ modna beseda tudi v visokošolskem izobraževanju, poučevanje po modelu obrnjene učilnice pa se pogosto označuje za pedagoško inovacijo. V ‘tehničnem’ smislu gotovo. Tradicionalni pristop k visokošolskemu poučevanju po modelu ‘predavanje na fakulteti in delo doma’ je postavljen na glavo: ‘predavanje doma in delo na fakulteti’. S poučevanjem po pristopu oz. modelu obrnjene učilnice bi se tako lahko, če stvar deluje, izpolnila želja vsakega učitelja, da bi študenti prišli k uram pripravljeni.

Preberite več...

Visokošolsko poučevanje in ‘slepa pega ekspertov’

Verjetno ni visokošolskega učitelja, ki si ne bi želel, da bodo študenti, potem ko bodo zapustili visokošolsko ustanovo, razmišljali kot ekonomisti, pravniki, zdravniki, inženirji itn., skratka, kot eksperti. Pot od študenta-novinca do eksperta je seveda mnogo daljša, kot traja študijski program, vendar je za razvijanje ekspertnosti na izbranem področju študija ključnega pomena način, na katerega visokošolski učitelj-ekspert posreduje študentom svoje ekspertno znanje.

Preberite več...
Vsi prispevki