Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Visokošolsko poučevanje in ‘slepa pega ekspertov’

Verjetno ni visokošolskega učitelja, ki si ne bi želel, da bodo študenti, potem ko bodo zapustili visokošolsko ustanovo, razmišljali kot ekonomisti, pravniki, zdravniki, inženirji itn., skratka, kot eksperti. Pot od študenta-novinca do eksperta je seveda mnogo daljša, kot traja študijski program, vendar je za razvijanje ekspertnosti na izbranem področju študija ključnega pomena način, na katerega visokošolski učitelj-ekspert posreduje študentom svoje ekspertno znanje.

Preberite več...

Poučevanje kompleksnih pojmov: od razlage k izkustvu

V repertoarju pedagoških opravil visokošolskega učitelja je poučevanje ključnih (za predmet in disciplino) in zato kompleksnih pojmov eno najzahtevnejših in hkrati najbolj »tveganih« opravil. Vsak učitelj se slej ko prej sooči z bridko resnico, da tudi še tako podrobna in jasna razlaga pojma ali ideje ni jamstvo, da bo pri študentih prišlo do razumevanja, ki je pogoj za premik k višjim ravnem mišljenja, kot so analiza, sinteza in vrednotenje.

Preberite več...

Ekspresivnost kot kazalnik pedagoške učinkovitosti

Že dolgo vemo, da je učiteljevo neverbalno vedenje pri poučevanju (predavanju, razlagi) pomemben element poučevanja in učiteljeve pedagoške učinkovitosti. Med paleto neverbalnih vedenj (npr. obrazna mimika, kretnje, drža, gibanje in glas) na učiteljevo pedagoško učinkovitost vpliva tudi ekspresivnost pri poučevanju oziroma ‘pozitivno ekspresivno vedenje’, kot je npr. izkazovanje navdušenja med govorjenjem, izraznost v kretnjah, dinamičnost v gibanju, spreminjanje višine glasu, dramatičen način izražanja, vedrost in smeh.

Preberite več...

Učiteljevo vedenje kot kazalnik učiteljeve pedagoške učinkovitosti

Obstaja splošno soglasje, da dober visokošolski učitelj ‘jasno razlaga’, ‘učinkovito zastavlja vprašanja’, ‘dobro organizira delo študentov’ idr. Če se takšne značilnosti poučevanja posameznega visokošolskega učitelja ponavljajo več let zaporedoma (npr. v študentskih anketah), potem ta učitelj najbrž dobro poučuje. Problem takšnih kazalnikov učiteljeve pedagoške učinkovitosti pa predstavlja dejstvo, da za namen vrednotenja poučevanja posameznega učitelja ne zadoščajo, ker so presplošne in ne povedo, kaj ‘jasna razlaga’ ali ‘učinkovito zastavljanje vprašanj’ konkretno pomeni in ali različnim študentom pomeni isto.

Preberite več...

Kaj in kako merijo študentske ankete?

Študenti so edini neposredni vsakodnevni opazovalci poučevanja učiteljev in s tem potencialno vreden vir informacij o poučevanju, ki so ga deležni. Za potrebo po takšnih informacijah obstajata vsaj dva razloga: prvi je izboljšati učinkovitost poučevanja, drugi pa zagotoviti razumno in pošteno osnovo za sprejemanje odločitev o promociji in nagrajevanju učiteljev. Raziskave pa odkrivajo razširjen problem napačnega interpretiranja rezultatov anket in opozarjajo na vprašljivo veljavnost anket kot merskih instrumentov ter njihovo vprašljivo uporabnost za oba zgornja namena.

Preberite več...

Razlaga v luči znanosti učenja in umetnosti poučevanja

V visokošolskem izobraževanju velja zmožnost dobre (jasne, natančne, razumljive ipd.) razlage že od nekdaj za eno ključnih značilnosti dobrega poučevanja. Dobra razlaga, takšno je splošno prepričanje, vodi k razumevanju, ki je pogoj za uporabo miselnih veščin višjih ravni, kot so analiza, sinteza, kritična presoja itn.

Preberite več...

Visokošolsko poučevanje in ‘slepa pega ekspertov’

Verjetno ni visokošolskega učitelja, ki si ne bi želel, da bodo študenti, potem ko bodo zapustili visokošolsko ustanovo, razmišljali kot ekonomisti, pravniki, zdravniki, inženirji itn., skratka, kot eksperti. Pot od študenta-novinca do eksperta je seveda mnogo daljša, kot traja študijski program, vendar je za razvijanje ekspertnosti na izbranem področju študija ključnega pomena način, na katerega visokošolski učitelj-ekspert posreduje študentom svoje ekspertno znanje.

Preberite več...

Poučevanje kompleksnih pojmov: od razlage k izkustvu

V repertoarju pedagoških opravil visokošolskega učitelja je poučevanje ključnih (za predmet in disciplino) in zato kompleksnih pojmov eno najzahtevnejših in hkrati najbolj »tveganih« opravil. Vsak učitelj se slej ko prej sooči z bridko resnico, da tudi še tako podrobna in jasna razlaga pojma ali ideje ni jamstvo, da bo pri študentih prišlo do razumevanja, ki je pogoj za premik k višjim ravnem mišljenja, kot so analiza, sinteza in vrednotenje.

Preberite več...

Ekspresivnost kot kazalnik pedagoške učinkovitosti

Že dolgo vemo, da je učiteljevo neverbalno vedenje pri poučevanju (predavanju, razlagi) pomemben element poučevanja in učiteljeve pedagoške učinkovitosti. Med paleto neverbalnih vedenj (npr. obrazna mimika, kretnje, drža, gibanje in glas) na učiteljevo pedagoško učinkovitost vpliva tudi ekspresivnost pri poučevanju oziroma ‘pozitivno ekspresivno vedenje’, kot je npr. izkazovanje navdušenja med govorjenjem, izraznost v kretnjah, dinamičnost v gibanju, spreminjanje višine glasu, dramatičen način izražanja, vedrost in smeh.

Preberite več...

Učiteljevo vedenje kot kazalnik učiteljeve pedagoške učinkovitosti

Obstaja splošno soglasje, da dober visokošolski učitelj ‘jasno razlaga’, ‘učinkovito zastavlja vprašanja’, ‘dobro organizira delo študentov’ idr. Če se takšne značilnosti poučevanja posameznega visokošolskega učitelja ponavljajo več let zaporedoma (npr. v študentskih anketah), potem ta učitelj najbrž dobro poučuje. Problem takšnih kazalnikov učiteljeve pedagoške učinkovitosti pa predstavlja dejstvo, da za namen vrednotenja poučevanja posameznega učitelja ne zadoščajo, ker so presplošne in ne povedo, kaj ‘jasna razlaga’ ali ‘učinkovito zastavljanje vprašanj’ konkretno pomeni in ali različnim študentom pomeni isto.

Preberite več...

Kaj in kako merijo študentske ankete?

Študenti so edini neposredni vsakodnevni opazovalci poučevanja učiteljev in s tem potencialno vreden vir informacij o poučevanju, ki so ga deležni. Za potrebo po takšnih informacijah obstajata vsaj dva razloga: prvi je izboljšati učinkovitost poučevanja, drugi pa zagotoviti razumno in pošteno osnovo za sprejemanje odločitev o promociji in nagrajevanju učiteljev. Raziskave pa odkrivajo razširjen problem napačnega interpretiranja rezultatov anket in opozarjajo na vprašljivo veljavnost anket kot merskih instrumentov ter njihovo vprašljivo uporabnost za oba zgornja namena.

Preberite več...

Razlaga v luči znanosti učenja in umetnosti poučevanja

V visokošolskem izobraževanju velja zmožnost dobre (jasne, natančne, razumljive ipd.) razlage že od nekdaj za eno ključnih značilnosti dobrega poučevanja. Dobra razlaga, takšno je splošno prepričanje, vodi k razumevanju, ki je pogoj za uporabo miselnih veščin višjih ravni, kot so analiza, sinteza, kritična presoja itn.

Preberite več...