Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Vpliv učnih načrtov predmetov na učenje študentov

Najbrž ni visokošolskega učitelja, ki se kdaj ne bi vprašal, zakaj so študenti tako pasivni, zakaj tako malo berejo, zakaj neradi pišejo naloge in nasploh, zakaj pri predmetu niso bolj uspešni. Izvor težav, ki jih razkrivajo ta in podobna vprašanja, je pogosto v zasnovi in strukturi predmeta ter drugih sestavinah ki jih vsebuje učni načrt predmeta…

Preberite več...

Visokošolsko poučevanje kot angažiranje študentov

Eno ključnih spoznanj o učenju, podprto tudi z empiričnimi raziskavami, je, da se pravo oz. resnično učenje dogaja zgolj takrat, ko se študent (učeči se) angažira, tj. ko se aktivno in zavzeto ukvarja z vsebino tega, kar se uči. Ključni problem in hkrati izziv za učitelje ter visokošolske ustanove je, kako to angažiranost (aktivnost, zavzetost) doseči oz. jo povečati.

Preberite več...

Visokošolsko predavanje kot ‘TED’ govor

Ena od ključnih značilnosti, ki jih študenti pripisujejo dobrim visokošolskim učiteljem, je način, kako predavajo oz. razlagajo snov; za dobrega predavatelja namreč po splošnem prepričanju velja ta, ki je zanimiv, atraktiven, dinamičen in navdušujoč govorec. O tem, kaj to pomeni, se lahko veliko naučimo iz t. i. TED govorov (ang. TED talks).

Preberite več...

Dizajnersko razmišljanje v visokošolskem izobraževanju

V javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z naslovom »Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja« iz leta 2018, namenjenemu usposabljanju visokošolskih učiteljev za uporabo novih učnih metod, oblik in pristopov, je med naštetimi novimi učnimi metodami in oblikami tudi t. i. ‘načrtovalno mišljenje’, kot so avtorji tega dokumenta prevedli angleški izraz ‘design thinking’. Prevod seveda ni ustrezen, pravilno bi bilo ‘oblikovalsko’ ali ‘dizajnersko’ razmišljanje.

Preberite več...

Zakaj se študenti upirajo?

Najbrž ni visokošolskega učitelja, ki se pri poučevanju še ni srečal z vedênji, ki jih je prepoznal kot odpor – do predmeta, njegovega poučevanja, zahtev izpita idr. Napaka, ki jo pogosto naredijo učitelji, je domneva, da gre pri odporu zgolj za vedênje študentov. Čeprav je to deloma res – študenti so tisti, ki izkazujejo uporniško vedênje –, pa je pomen odpora študentov bolj kompleksen in vsebuje sistemske elemente ter interakcije, ki na prvi pogled niso vidni.

Preberite več...

Vpliv učnih načrtov predmetov na učenje študentov

Najbrž ni visokošolskega učitelja, ki se kdaj ne bi vprašal, zakaj so študenti tako pasivni, zakaj tako malo berejo, zakaj neradi pišejo naloge in nasploh, zakaj pri predmetu niso bolj uspešni. Izvor težav, ki jih razkrivajo ta in podobna vprašanja, je pogosto v zasnovi in strukturi predmeta ter drugih sestavinah ki jih vsebuje učni načrt predmeta…

Preberite več...

Visokošolsko poučevanje kot angažiranje študentov

Eno ključnih spoznanj o učenju, podprto tudi z empiričnimi raziskavami, je, da se pravo oz. resnično učenje dogaja zgolj takrat, ko se študent (učeči se) angažira, tj. ko se aktivno in zavzeto ukvarja z vsebino tega, kar se uči. Ključni problem in hkrati izziv za učitelje ter visokošolske ustanove je, kako to angažiranost (aktivnost, zavzetost) doseči oz. jo povečati.

Preberite več...

Visokošolsko predavanje kot ‘TED’ govor

Ena od ključnih značilnosti, ki jih študenti pripisujejo dobrim visokošolskim učiteljem, je način, kako predavajo oz. razlagajo snov; za dobrega predavatelja namreč po splošnem prepričanju velja ta, ki je zanimiv, atraktiven, dinamičen in navdušujoč govorec. O tem, kaj to pomeni, se lahko veliko naučimo iz t. i. TED govorov (ang. TED talks).

Preberite več...

Dizajnersko razmišljanje v visokošolskem izobraževanju

V javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z naslovom »Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja« iz leta 2018, namenjenemu usposabljanju visokošolskih učiteljev za uporabo novih učnih metod, oblik in pristopov, je med naštetimi novimi učnimi metodami in oblikami tudi t. i. ‘načrtovalno mišljenje’, kot so avtorji tega dokumenta prevedli angleški izraz ‘design thinking’. Prevod seveda ni ustrezen, pravilno bi bilo ‘oblikovalsko’ ali ‘dizajnersko’ razmišljanje.

Preberite več...

Zakaj se študenti upirajo?

Najbrž ni visokošolskega učitelja, ki se pri poučevanju še ni srečal z vedênji, ki jih je prepoznal kot odpor – do predmeta, njegovega poučevanja, zahtev izpita idr. Napaka, ki jo pogosto naredijo učitelji, je domneva, da gre pri odporu zgolj za vedênje študentov. Čeprav je to deloma res – študenti so tisti, ki izkazujejo uporniško vedênje –, pa je pomen odpora študentov bolj kompleksen in vsebuje sistemske elemente ter interakcije, ki na prvi pogled niso vidni.

Preberite več...
Vsi prispevki