Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Zoom in sindrom steklenega pogleda

»Zoom srečanje nadomešča predavanje/seminar/vaje v živo«, piše v ‘Navodilih za uporabo aplikacije ZOOM’, namenjenih študentom ene od slovenskih fakultet. V formalnem smislu vsekakor, kaj pa v dejanskem? Relevantnih, na analizah temelječih podatkov ni, tu in tam pa v javnost zaide kakšna zaskrbljujoča informacija o izvajanju in učinkih spletnih predavanj.

Preberite več...

Obrazi pedagoške odličnosti

Beseda ‘odličnost’ preplavlja vsa področja življenja in dela ljudi, tudi akademsko. Izraz je vsestransko uporaben za označevanje univerz in visokošolskih ustanov, akademskega osebja in menedžmenta, študentov, podpornih služb, knjižnic, učnih sredstev idr. – vse tja do, kot je nekdo zapisal, parkirnih prostorov v univerzitetnem kampusu.

Preberite več...

Učni prostor kot ‘grajena pedagogika’

Dejstvo je, da tradicionalna visokošolska učilnica s pritrjenimi klopmi in sedeži ne ustreza temu, kar danes vemo o učenju študentov. Ideja, da morajo študenti sedeti v klopeh, poravnanih v vrstah, kjer težko komunicirajo drug z drugim, hitro postaja arhaična.

Preberite več...

Ko se učenje ‘prime’

Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.

Preberite več...

Čustva in učenje

Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.

Preberite več...

‘Sokratska metoda’ v sodobnem visokošolskem poučevanju

Zastavljanje vprašanj je, poleg razlage, najosnovnejše pedagoško orodje vsakega visokošolskega učitelja, zastavljanje ‘učinkovitih vprašanj’ pa njegov večni izziv. Eden od načinov zastavljanja vprašanj, ki v zadnjem času priteguje povečano pozornost visokošolske izobraževalne sfere, je uporaba sicer že dolgo znane, vendar pogosto slabo razumljene ‘sokratske metode’ oz. ‘sokratskih vprašanj’ pri poučevanju.

Preberite več...

Zoom in sindrom steklenega pogleda

»Zoom srečanje nadomešča predavanje/seminar/vaje v živo«, piše v ‘Navodilih za uporabo aplikacije ZOOM’, namenjenih študentom ene od slovenskih fakultet. V formalnem smislu vsekakor, kaj pa v dejanskem? Relevantnih, na analizah temelječih podatkov ni, tu in tam pa v javnost zaide kakšna zaskrbljujoča informacija o izvajanju in učinkih spletnih predavanj.

Preberite več...

Obrazi pedagoške odličnosti

Beseda ‘odličnost’ preplavlja vsa področja življenja in dela ljudi, tudi akademsko. Izraz je vsestransko uporaben za označevanje univerz in visokošolskih ustanov, akademskega osebja in menedžmenta, študentov, podpornih služb, knjižnic, učnih sredstev idr. – vse tja do, kot je nekdo zapisal, parkirnih prostorov v univerzitetnem kampusu.

Preberite več...

Učni prostor kot ‘grajena pedagogika’

Dejstvo je, da tradicionalna visokošolska učilnica s pritrjenimi klopmi in sedeži ne ustreza temu, kar danes vemo o učenju študentov. Ideja, da morajo študenti sedeti v klopeh, poravnanih v vrstah, kjer težko komunicirajo drug z drugim, hitro postaja arhaična.

Preberite več...

Ko se učenje ‘prime’

Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.

Preberite več...

Čustva in učenje

Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.

Preberite več...

‘Sokratska metoda’ v sodobnem visokošolskem poučevanju

Zastavljanje vprašanj je, poleg razlage, najosnovnejše pedagoško orodje vsakega visokošolskega učitelja, zastavljanje ‘učinkovitih vprašanj’ pa njegov večni izziv. Eden od načinov zastavljanja vprašanj, ki v zadnjem času priteguje povečano pozornost visokošolske izobraževalne sfere, je uporaba sicer že dolgo znane, vendar pogosto slabo razumljene ‘sokratske metode’ oz. ‘sokratskih vprašanj’ pri poučevanju.

Preberite več...
Vsi prispevki