Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Zakaj študenti molčijo?

V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da je učenje poteka najbolj učinkovito, če se študenti aktivno angažirajo z gradivom, drugimi študenti in učiteljem. Vemo tudi, da je diskusija – med predavanjem, na seminarju, pri delu v laboratoriju idr. – najbolj učinkovita poučevalna strategija, ki vodi k temu cilju. Človek bi pričakoval, da bo pri uri v tipični visokošolski učilnici ‘vršalo’ od izmenjave mnenj in idej, a je to prej izjema kot pravilo.

Preberite več...

‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju

Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?

Preberite več...

Nivoji pojmovanj o poučevanju

V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.

Preberite več...

Tišina kot orodje za poučevanje

V legendarni sceni iz najstniške komedije Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986 (Anyone, anyone?) dolgočasni učitelj ekonomije v želji, da bi bila njegova ura interaktivna, bombardira razred z vprašanji in, ker ni takojšnjega odziva, na vsako vprašanje promptno odgovori kar sam. Prikazana »tehnika« zastavljanja vprašanj je opozorilo vsem učiteljem, kako naj ne poučujejo.

Preberite več...

Nova vloga ‘vsebine’ v visokošolskem poučevanju

Eno od vprašanj, ki si jih pri načrtovanju ali posodabljanju predmetov zastavljajo učitelji, je, kako izbrati vsebino, ki jo bodo ‘pokrili’ pri predmetu. Informacijska eksplozija, dostopnost informacij in želja učiteljev, da bi študentom posredovali najsodobnejše znanje na področjih svojih disciplin, prispevajo k temu, da vsebine predmetov, kot je nekdo zapisal, rastejo kot mitološka Hidra iz antične legende. Poskusi ‘kleščenja’ vsebin najpogosteje ne dajejo učinka – za vsako ‘odsekano glavo’ zrasteta na njenem mestu dve novi.

Preberite več...

Zakaj študenti molčijo?

V visokošolskem izobraževanju že dolgo vemo, da je učenje poteka najbolj učinkovito, če se študenti aktivno angažirajo z gradivom, drugimi študenti in učiteljem. Vemo tudi, da je diskusija – med predavanjem, na seminarju, pri delu v laboratoriju idr. – najbolj učinkovita poučevalna strategija, ki vodi k temu cilju. Človek bi pričakoval, da bo pri uri v tipični visokošolski učilnici ‘vršalo’ od izmenjave mnenj in idej, a je to prej izjema kot pravilo.

Preberite več...

‘Učni dobitki’ v visokošolskem izobraževanju

Eno od večnih vprašanj v visokošolskem izobraževanju je, kako izmeriti učenje študentov, tj. to, kar so se študenti naučili pri uri, predmetu ali v letih študija na visokošolski ustanovi. Izpitne ocene niso natančen pokazatelj širine in globine »pridelanega« znanja in zmožnosti. Po čem, natančno, je 7 več od 6 ali 9 več od 8?

Preberite več...

Nivoji pojmovanj o poučevanju

V izobraževanju že dolgo vemo, da je način, kako učitelji pristopajo k poučevanju in kako poučujejo, močno odvisen od tega, kako razumejo poučevanje kot takšno. Po znani Biggsovi klasifikaciji (Biggs, 1999; Biggs in Tang, 2007) obstajajo trije nivoji pojmovanj o poučevanju, ki so značilni za učitelje v različnih obdobjih njihovih pedagoških karier.

Preberite več...

Tišina kot orodje za poučevanje

V legendarni sceni iz najstniške komedije Prosti dan Ferrisa Buellerja iz leta 1986 (Anyone, anyone?) dolgočasni učitelj ekonomije v želji, da bi bila njegova ura interaktivna, bombardira razred z vprašanji in, ker ni takojšnjega odziva, na vsako vprašanje promptno odgovori kar sam. Prikazana »tehnika« zastavljanja vprašanj je opozorilo vsem učiteljem, kako naj ne poučujejo.

Preberite več...

Nova vloga ‘vsebine’ v visokošolskem poučevanju

Eno od vprašanj, ki si jih pri načrtovanju ali posodabljanju predmetov zastavljajo učitelji, je, kako izbrati vsebino, ki jo bodo ‘pokrili’ pri predmetu. Informacijska eksplozija, dostopnost informacij in želja učiteljev, da bi študentom posredovali najsodobnejše znanje na področjih svojih disciplin, prispevajo k temu, da vsebine predmetov, kot je nekdo zapisal, rastejo kot mitološka Hidra iz antične legende. Poskusi ‘kleščenja’ vsebin najpogosteje ne dajejo učinka – za vsako ‘odsekano glavo’ zrasteta na njenem mestu dve novi.

Preberite več...