Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Ocenjevanje, tihi ubijalec učenja

Splošno je znano, da mora visokošolsko izobraževanje študentom omogočiti, da poleg vsebinskega znanja (znanja o dejstvih, pojmih, idejah idr.) na področju predmeta oz. discipline usvojijo paleto zmožnosti in veščin, ki so potrebne za delo v sodobnih profesionalnih okoljih, kot so npr. kritično mišljenje, reševanje problemov, sodelovanje z drugimi idr. Ocenjevanje, če naj bi bilo veljavno, pa mora meriti stopnjo doseganja teh znanj, zmožnosti in veščin.

Preberite več...

Dolgo potovanje v učenjsko paradigmo

Kmalu bo 30 let, odkar sta Robert Barr in John Tagg, sodelavca na kolidžu Palomar v San Marcosu v Kaliforniji v prispevku z naslovom (v slovenskem prevodu) Od poučevanja k učenju: Nova paradigma za dodiplomsko izobraževanje (1995) izzvala dotlej prevladujoča pojmovanja o namenih visokošolskega izobraževanja in ciljih visokošolskih ustanov. Kot nasprotje pojmovanju, da je cilj visokošolskih ustanov »zagotoviti poučevanje«, sta avtorja postavila pojmovanje, da je cilj visokošolskih ustanov – in razlog za njihov obstoj – »proizvesti učenje«.

Preberite več...

‘Nove pedagogike’ in kaj je v njih novega

V sodobnih družbah se pospešeno utrjuje prepričanje, da morajo izobraževalni sistemi študente bolje opremiti z veščinami in kompetencami za ‘delo in življenje v 21. stoletju’, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov, sodelovanje z drugimi, prožnost, prilagodljivost, ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost, digitalna pismenost, kulturna ozaveščenost, delovanje kot aktiven državljan idr. Za poučevanje, katerega cilj je razvijanje teh veščin in kompetenc se uporablja tudi izraz ‘nove pedagogike’.

Preberite več...

Priprava za predavanje ‘v enem stavku’

Medtem ko je pisna priprava na uro obveznost učiteljev na nižjih stopnjah izobraževanja, je v visokošolskem izobraževanju učiteljem prepuščeno, ali bo njihova priprava na predavanje – če jo bodo sploh napisali – obsegala nekaj vrstic z osnovnimi podatki o predavanju in kakšno idejo, ki se je predavatelju porodila ob razmišljanju o temi, ali pa bo to podroben ‘scenarij’, ki bo vseboval vse načrtovane korake izvedbe.

Preberite več...

‘Male žoge’ v visokošolskem poučevanju in učenju

Vprašanje, ki si ga skoraj vsakodnevno zastavljajo visokošolski učitelji, ni, kaj naj poučujejo, ampak kako naj organizirajo svoje poučevanje, da bodo študenti dosegli pri predmetu potrebno razumevanje, ki je pogoj za doseganje višjih nivojev mišljenja, ki je oz. naj bi bila ključna značilnost akademskega študija. Pri tem pa učitelji pogosto pozabljajo, da si morajo študenti nove informacije, pojme in ideje najprej zapomniti.

Preberite več...

Ocenjevanje, tihi ubijalec učenja

Splošno je znano, da mora visokošolsko izobraževanje študentom omogočiti, da poleg vsebinskega znanja (znanja o dejstvih, pojmih, idejah idr.) na področju predmeta oz. discipline usvojijo paleto zmožnosti in veščin, ki so potrebne za delo v sodobnih profesionalnih okoljih, kot so npr. kritično mišljenje, reševanje problemov, sodelovanje z drugimi idr. Ocenjevanje, če naj bi bilo veljavno, pa mora meriti stopnjo doseganja teh znanj, zmožnosti in veščin.

Preberite več...

Dolgo potovanje v učenjsko paradigmo

Kmalu bo 30 let, odkar sta Robert Barr in John Tagg, sodelavca na kolidžu Palomar v San Marcosu v Kaliforniji v prispevku z naslovom (v slovenskem prevodu) Od poučevanja k učenju: Nova paradigma za dodiplomsko izobraževanje (1995) izzvala dotlej prevladujoča pojmovanja o namenih visokošolskega izobraževanja in ciljih visokošolskih ustanov. Kot nasprotje pojmovanju, da je cilj visokošolskih ustanov »zagotoviti poučevanje«, sta avtorja postavila pojmovanje, da je cilj visokošolskih ustanov – in razlog za njihov obstoj – »proizvesti učenje«.

Preberite več...

‘Nove pedagogike’ in kaj je v njih novega

V sodobnih družbah se pospešeno utrjuje prepričanje, da morajo izobraževalni sistemi študente bolje opremiti z veščinami in kompetencami za ‘delo in življenje v 21. stoletju’, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov, sodelovanje z drugimi, prožnost, prilagodljivost, ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost, digitalna pismenost, kulturna ozaveščenost, delovanje kot aktiven državljan idr. Za poučevanje, katerega cilj je razvijanje teh veščin in kompetenc se uporablja tudi izraz ‘nove pedagogike’.

Preberite več...

Priprava za predavanje ‘v enem stavku’

Medtem ko je pisna priprava na uro obveznost učiteljev na nižjih stopnjah izobraževanja, je v visokošolskem izobraževanju učiteljem prepuščeno, ali bo njihova priprava na predavanje – če jo bodo sploh napisali – obsegala nekaj vrstic z osnovnimi podatki o predavanju in kakšno idejo, ki se je predavatelju porodila ob razmišljanju o temi, ali pa bo to podroben ‘scenarij’, ki bo vseboval vse načrtovane korake izvedbe.

Preberite več...

‘Male žoge’ v visokošolskem poučevanju in učenju

Vprašanje, ki si ga skoraj vsakodnevno zastavljajo visokošolski učitelji, ni, kaj naj poučujejo, ampak kako naj organizirajo svoje poučevanje, da bodo študenti dosegli pri predmetu potrebno razumevanje, ki je pogoj za doseganje višjih nivojev mišljenja, ki je oz. naj bi bila ključna značilnost akademskega študija. Pri tem pa učitelji pogosto pozabljajo, da si morajo študenti nove informacije, pojme in ideje najprej zapomniti.

Preberite več...
Vsi prispevki