Načrtovanje vprašanj pri poučevanju z uporabo Bloomove taksonomije

Odgovori, ki jih dobiš, so odvisni od vprašanj, ki jih zastaviš. ― Thomas S. Kuhn

Vse od Sokratovih časov je zastavljanje vprašanj nepogrešljiva sestavina poučevanja. S pravimi vprašanji, zastavljenimi v pravem trenutku in na pravi način, lahko učitelj pri študentih vzbuja radovednost, preverja razumevanje, spodbuja kritično razmišljanje, začenja in usmerja diskusijo idr. S slabo zastavljenimi vprašanji pa učitelj ustvarja zmedo, ki preprečuje razmišljanje ter, v najslabšem primeru, pri študentih povzroča odpor do predmeta in njegovega poučevanja.

Zmožnost učinkovitega zastavljanja vprašanj pa učiteljem ni prirojena in jo pridobivajo počasi, pogosto skozi boleče izkušnje. Vprašanja, kot npr. »Ali razumete?«, »Je to jasno?«, navržena med razlago, ostajajo najpogosteje neodgovorjena, rutinsko vprašanje »So kakšna vprašanja?«, zastavljeno na koncu predavanja, pa večina študentov razume kot »To bi bilo vse za danes«.

Eden ključnih namenov visokošolskega izobraževanja na kateremkoli področju je razviti pri študentih zmožnost uporabe višjih stopenj mišljenja, kot so te značilne za delo v sodobnih profesionalnih okoljih in kontekstih. Eno ključnih sredstev za dosego tega cilja so prav vprašanja, ki jih pri poučevanju študentom zastavljajo učitelji. Spodaj je nekaj glavnih namenov zastavljanja vprašanj v visokošolskem izobraževanju, in sicer učitelji zastavljajo vprašanja, da bi:

  • pri študentih vzbudili zanimanje, jih angažirali in jim postavljali izzive,
  • preverili predhodno (vstopno) znanje in razumevanje,
  • spodbudili spominski priklic in aktivirali obstoječe znanje in izkušnje s ciljem razvijanja novega znanja in razumevanja,
  • da bi usmerjali razmišljanje študentov o ključnih konceptih in idejah,
  • da bi študentom pomagali doseči višje nivoje mišljenja (analiza, sinteza, vrednotenje),
  • da bi pri študentih spodbujali razvoj veščin, kot so logično sklepanje, reševanje problemov, postavljanja hipotez idr.,
  • da bi pri študentih spodbujali razmišljanje o lastnem učenju in razumevanju (metakognicija).

Obstaja več tipov vprašanj, ki jih uporabljajo učitelji, da bi pri študentih dosegli uporabo določenih miselnih procesov. Na najbolj osnovni ravni jih delimo npr. zaprta vprašanja, ki od študentov zahtevajo en najboljši odgovor, odprta vprašanja, ki spodbujajo k raznovrstnim in bolj podrobnim odgovorom ter nimajo najboljšega odgovora. Kot v izobraževanju že dolgo vemo, prav odprta vprašanja, še posebej vprašanja, ki se začnejo s ‘kako’ in ‘zakaj’, najbolje spodbujajo razmišljanje študentov in razvoj njihovih intelektualnih zmožnosti. Drugi tipi vprašanj vključujejo vprašanja v obliki lijaka (najprej širše in nato ožje vprašanje ali obratno), fokusna vprašanja (služijo za pridobivanje specifičnih informacij, poglabljanje argumentov idr.), preiskovalna vprašanja (služijo za  razjasnjevanje in spodbujanje k dodatnim informacijam), hipotetična vprašanja (spodbujajo študente k premisleku, kako bi spremenjene okoliščine lahko vplivale na izid v določeni situaciji), retorična vprašanja (ne zahtevajo odgovora, spodbujajo k razmišljanju) idr.  

Drug način razvrščanja vprašanj pa jemlje kot osnovo nivo njihove miselne (kognitivne) zahtevnosti oz. kompleksnosti. Med različnimi klasifikacijami vprašanj na tej osnovi je v visokošolskem izobraževanju najbolj znana in najpogosteje uporabljena Bloomova taksonomija (Bloom, 1956) ali njena posodobljena verzija (Anderson in Krathwohl, 2001). Poglejmo na kratko, za kaj gre.

Bloomova taksonomija (Bloom, 1956) temelji na šestih hierarhičnih nivojih miselnih veščin, ki jih morajo v procesu razmišljanja o vprašanju in oblikovanja odgovora uporabljati študenti, in sicer:

  1. Poznavanje: Vprašanje zahteva od študentov, da prepoznajo ali si v spomin prikličejo informacijo, npr. Kdo, kaj, kdaj, kje…? Ali lahko naštejete, definirate, opišete…?
  2. Razumevanje: Vprašanje zahteva od študentov, da razložijo, podajo primere, povzamejo s svojimi besedami, npr. Ali lahko poveste s svojimi besedami? Pojasnite razliko med… in… Kaj pomeni, da…? Kaj je glavna ideja…? Kaj pomeni, če…?
  3. Uporaba: Vprašanje z uporabo znanja (dejstev, postopkov, načel…), npr. Kako bi uporabili…? Kaj bi storili v tej situaciji? Kako je to povezano z…? Zakaj je to pomembno?
  4. Analiza: Vprašanje zahteva od študentov, da razgradijo pojem ali diagnosticirajo situacijo z razstavljanjem na sestavne dele in razlago odnosov med njimi, npr. Lahko razčlenite/opišete lastnosti…? Kako se to povezuje z…? Kako bi razvrstili? Kakšen dokaz bi lahko našli za…?
  5. Sinteza: Vprašanje zahteva od študentov, da s svojim razmišljanjem povežejo posamezne sestavine v novo celoto ali obliko, npr. Kaj lahko na osnovi tega sklepate? Kako bi formulirali/prilagodili/načrtovali/oblikovali…? Kaj bi se zgodilo, če bi…? Kaj (na osnovi vaše analize) predlagate?
  6. Vrednotenje: Vprašanje zahteva od študentov, da izrekajo sodbe na osnovi kritične presoje, standardov, kriterijev idr., npr. Kaj bi izbrali in zakaj? Zakaj bi bilo bolje, da…? Katere kriterije bi uporabili za…? Kako bi ocenili…? S čim utemeljujete vaše stališče?

Mimogrede, za vprašanja na nivojih 1–3 (poznavanje, razumevanje, uporaba) se uporablja tudi izraz vprašanja nižjega reda, za vprašanja na nivojih 4–6 (analiza, sinteza, vrednotenje pa izraz vprašanja višjega reda.

Posodobljena Bloomova taksonomija (Anderson in Krathwohl, 2001), se od osnovne verzije (Bloom, 1956) razlikuje predvsem po zamenjanem vrstnem redu obeh najvišjih nivojev – namesto sinteze in vrednotenja sta zdaj na vrhu vrednotenje in, kot najvišji nivo, ustvarjanje – , kar naj bi prispevalo k večji uporabnosti taksonomije predvsem pri poučevanju na naravoslovno-tehniškem in umetniškem področju.

V visokošolskem izobraževanju danes obstaja soglasje, da predstavlja Bloomova taksonomija – tako osnovna kot posodobljena verzija – uporaben okvir za zastavljanje vprašanj pri poučevanju. Ne glede na pomen zastavljanja vprašanj tako nižjega kot višjega reda (pogosto so prva podlaga za druga) pa naj bi skladno z nameni visokošolskega izobraževanja učitelji najpogosteje uporabljali vprašanja višjega reda. Žal raziskave kažejo, da učitelji pri poučevanju najpogosteje zastavljajo vprašanja, ki od študentov zahtevajo pomnjenje in spominski priklic, v premajhni meri pa vprašanja, ki od študentov zahtevajo analitično in kritično razmišljanje (Wilen, 1991; Tofade idr., 2013). Med razlogi za to je tudi ta, da v primerjavi z načrtovanjem vprašanj za izpite učitelji namenjajo vprašanjem za poučevanje bistveno manj časa (Allen in Tanner, 2002) in pa dejstvo, da večina učiteljev ni bila deležna usposabljanja na temo učinkovitega zastavljanja vprašanj. Dejstvo je namreč, da lahko Bloomova (ali katerakoli druga) taksonomija služi samo kot okvir za načrtovanje vprašanj in njena uporaba sama kot takšna ne zagotavlja, da bo zastavljanje vprašanj učinkovito, tj. da bodo vprašanja dajala odgovore, ki bodo vodili k novim vprašanjem in odgovorom oz. k živahni in ustvarjalni diskusiji, ki je, kot je bila vselej, najbolj zaželeni cilj poučevanja v visokošolskem izobraževanju. O različnih dejavnikih, ki vplivajo na učinkovitost zastavljanja vprašanj pa kdaj drugič.

Viri
Allen, D. in Tanner, K. (2002). Approaches to cell biology teaching: Questions about questions. Cell Biology Education, 1, 63–67.
Anderson, L. W. in Krathwohl, D. R. (2001). A taxonomy for learning, teaching and assessment. New York: Addison Wesley Longman.
Bloom, B. S. (ur.) (1956) Taxonomy of Educational Objectives: The Classification of Educational Goals, Handbook I: Cognitive Domain. New York: David McKay Company, Inc.
Tofade, T. S., Elsner, J. L. in Haines, S. T. (2013). Best practice strategies for effective use of questions as a teaching tool. American Journal of Pharmaceutical Education, 77(7), Article 155.
Wilen, W. W. (1991). Questioning Skills for Teachers (3rd ed.) Washington DC: National Education Association.

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na Linkdin
Share on email
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja