Da bi študenti pisali vprašanja za teste in izpite?

Umetnost in znanost zastavljanja vprašanj je vir vsega znanja. —  Thomas Berger

V zgodovini visokošolskega izobraževanja je bilo preverjanje in ocenjevanje znanja študentov vselej v izključni domeni učiteljev. Iz spoznanj znanosti učenja pa danes vemo, da ima sodelovanje študentov v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja pozitiven vpliv na njihov odnos do predmeta in učitelja, njihovo motivacijo za učenje in s tem njihovo študijsko uspešnost.

Dva že dobro uveljavljena načina sodelovanja študentov v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja sta samoocenjevanje in vrstniško ocenjevanje (več o tem npr. v Cvetek, 2019, str. 56–59), kjer ocenjevanje običajno poteka po vnaprej določenih kriterijih in z uporabo vnaprej pripravljenih vprašalnikov. Raziskave potrjujejo, da takšno sodelovanje spodbuja odgovornost in avtonomnost študentov pri učenju (študiju), razvija pri študentih zmožnosti kritične refleksije in presoje ter spreminja vlogo študentov iz pasivnih v aktivne udeležence v procesih učenja. Da bi študentom pomagali razviti veščine ocenjevanja, pa lahko učitelji študente povabijo, da pri preverjanju in ocenjevanju svojega znanja sodelujejo tako, da sami napišejo testna ali izpitna vprašanja.

Pri vprašanjih, ki jih napišejo študenti (ang. student-generated questions), gre v osnovi za vprašanja s specifičnimi odgovori, ki se navezujejo temo, ki je bila obravnavana pri predmetu in bi lahko bila uporabljena pri testu ali kvizu, kot so npr. vprašanja z izbirnimi odgovori ali vprašanja s kratkimi odgovori. Služijo lahko za utrjevanje snovi, ki je bila obravnavana pri predmetu, za sprotno spremljanje učenja študentov in kot pomoč učitelju pri oblikovanju testnih ali izpitnih vprašanj. Da bi se naučili napisati dobra testna oz. izpitna vprašanja, študenti seveda potrebujejo pomoč, za začetek nekaj razlage o tem, kako izgleda dobro testno ali izpitno vprašanje ter primere dobrih testnih oz. izpitnih vprašanj. Pri tem tudi pomaga, če učitelj primere testnih oz. izpitnih vprašanj poveže s katero od taksonomij, npr. z Bloomovo taksonomijo učnih ciljev.

Da bi usvojili veščine pisanja testnih oz. izpitnih vprašanj, jih morajo študenti seveda pisati. Možnosti je več. Učitelj lahko med že med razlago novega pojma ali ideje študente povabi, da napišejo eno ali dve vprašanji v zvezi s pojmom oz. idejo. Korist uporabe te strategije je že v tem, da so študenti med razlago bolj pozorni in povezani s temo oz. vsebino, kar prispeva k boljšemu razumevanju. Po končani razlagi študenti preverijo, ali se je dotaknila tudi vprašanja, ki so ga napisali, učitelj pa, če je potrebno, svojo razlago dopolni.

Vprašanja, ki jih napišejo študenti, so se pokazala koristna tudi pri predstavitvah seminarskih nalog ali projektov, kjer so študenti pogosto zgolj pasivni poslušalci in je vprašanj po končani predstavitvi malo ali jih sploh ni. S tem, ko študenti med predstavitvijo pišejo vprašanja, na katera bi želeli odgovore, ne le ohranjajo pozornost, ampak skozi povezovanje z vsebino predstavitve razvijajo veščine aktivnega učenja.

Nekoliko bolj strukturirana aktivnost pisanja testnih oz. izpitnih vprašanj lahko poteka tako, da učitelj po obravnavi teme, ki bi prišla v poštev za test/kviz ali izpit  študente povabi, da na list papirja napišejo (sami ali v parih) vprašanje in nato svoj odgovor na to vprašanje. Vprašanja in odgovore nato študenti izročijo učitelju, ki jih lahko uporabi (v izvirni ali ustrezno dopolnjeni obliki) pri oblikovanju testa kviza pri svojem predmetu, ki ga tudi izvede, npr. pri naslednji uri.  Zadnja faza v tem procesu pa je, da študenti po testu/kvizu v parih ali majhnih skupinah razpravljajo o svoji izkušnji pri oblikovanju in pisanju testa/kviza ter o tem, koliko je proces prispeval k njihovi usposobljenosti za ocenjevanje svojega znanja. Za učitelja pa so vprašanja, ki jih napišejo študenti (in odgovori na ta vprašanja) dobra priložnost, da vidijo mesta v učni snovi, kjer se študenti srečujejo s težavami, in temu prilagodijo svoje poučevanje.

Iz literature in izobraževalne prakse (npr. Corrigan in Cracium, 2013; Davis, 2013; Sanchez-Elez idr., 2013; Lam idr. 2014; Hancock idr., 2018; Crawford, 2020) izhajajo številne prednosti uporabe testnih oz. izpitnih vprašanj, ki jih pišejo študenti, med drugim:

  • Vprašanja učitelju služijo kot ‘izpitna banka’, ki jo uporablja za pripravo testov in izpitov.
  • Študenti se izurijo v pisanju dobrih testnih oz. izpitnih vprašanj.
  • Študenti s pisanjem vprašanj prevzemajo odgovornost za svoje učenje.
  • Študenti bolje razumejo kriterije ocenjevanja, kar jih dodatno motivira za učenje pri predmetu.
  • S pisanjem vprašanj in odgovorov se študenti ukvarjajo z vsebino na bolj poglobljene načine.
  • Študenti se počutijo kot del procesa ocenjevanja in vrednotenja, kar prispeva k njihovi povezanosti s predmetom, njegovim poučevanjem in svojim učenjem.
  • Pisanje vprašanj in odgovorov ter refleksija (o napisanem) pomenita za študente dragoceno učno izkustvo. Študenti razmišljajo o tem, kar so se naučili, in ugotavljajo praznine v svojem znanju.
  • V procesu pisanja testnih in izpitnih vprašanj postanejo študenti bolj ustvarjalni pri formuliranju problemov in razvoju rešitev.
  • Študenti doživljajo test oz. izpit s perspektive učitelja, kar lahko okrepi zaupanje študentov v cilje in metode poučevanja in ocenjevanja ter prispeva k boljšemu odnosu med učiteljem in študenti.
  • Testna (izpitna) vprašanja, ki jih napišejo študenti, so dobra osnova za diskusijska vprašanja pri uri in kasneje.

O tem, ali se strategije uporabe testnih ali izpitnih vprašanj, ki jih napišejo študenti, uporabljajo na univerzah oz. visokošolskih ustanovah v Sloveniji, avtor tega prispevka nimam podatkov. V luči vsesplošno sprejetih načel aktivnega in na študenta osredinjenega poučevanja in učenja pa bi veljalo ob številnih drugih strategijah in tehnikah za spodbujanje učenja študentov poskusiti tudi s to.

Viri:
Corrigan, H. & Craciun, G. (2013). Asking the Right Questions: Using Student-Written Exams as an Innovative Approach to Learning and Evaluation. Marketing Education Review, 23(1), 31–36.
Crawford, M. L. (2020). Nine Benefits of Student-Generated Discussion and Exam Questions. Faculty Focus, 1. april 2020. https://www.facultyfocus.com/articles/educational-assessment/nine-benefits-of-student-generated-discussion-and-exam-questions/
Cvetek, S. (2019). Na študenta osredinjeno poučevanje: Priročnik za visokošolske učitelje. Ribniško selo: Akadem.
Davis, T. A. (2013). Connecting Students to Content: Student-Generated Questions. Bioscene, 39(2), 32–34.
Hancock, D., Hare, N., Denny, P. & Denyer, G. (2018). Improving large class performance and engagement through student‐generated question banks. Biochemistry and Molecular Biology Education, 46(4), 306–317.
Lam, R. (2014). Can student-generated test materials support learning? Studies in Educational Evaluation, 43, 95–108.
Sanchez-Elez, M., Pardines, I., Garcia, P., Miñana, G., Roman, S., Sanchez, M., & Risco, J. (2013). Enhancing Students’ Learning Process Through Self-Generated Tests. Journal of Science Education and Technology, 23(1), 15–25.

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Deli na Facebook
Deli na Twitter
Deli na Linkdin
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Vsi prispevki