Čustva in učenje

Čustva so malta, ki drži skupaj učenje. – James E. Zull

Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti. Kot je v svoji znani knjigi From Brain to Mind: Using Neuroscience to Guide Change in Education zapisal James E. Zull (2011, str. 77), je čustvo »verjetno najpomembnejši dejavnik za učenje. Naši občutki določajo energijo, s katero začenjamo nove izzive in kam bomo to energijo usmerili. Naša ravnanja so določena s tem, kako se počutimo in kako menimo, da se bomo ob teh ravnanjih počutili«

Iz spoznanj nevroznanosti vemo, da obstaja tesna povezava med čustvi in globinskim (za razliko od površinskega) učenjem, tj. učenjem z razumevanjem. Kot je zapisala Immordino‐Yang (2016, str. 18), je z nevrološkega vidika dobesedno nemogoče, da bi gradili spomine, angažirali kompleksne misli ali sprejemali pomenske odločitve brez čustev. Poglobljeno lahko razmišljamo le o stvareh, za katere nam je mar. Kot še piše avtorica, čustva niso le dodatki, ki nimajo nič skupnega z miselnimi veščinami, ampak postanejo razsežnost miselne veščine same (str. 21) in dodaja, da »ko učitelji ne prepoznajo pomembnosti čustev študentov, ne prepoznajo ključne sile v njihovem učenju in »bi lahko rekli, da ne prepoznajo samega razloga, da se študenti sploh učijo« (str. 40).

Iz spoznanj raziskav tudi vemo, da je celo pri predmetih, ki po tradiciji nimajo zveze s čustvi, kot sta npr. fizika in matematika, globinsko učenje (tj. učenje z razumevanjem) odvisno od ustvarjanja čustvenih povezav med pojmi. Kot so, na primer, z raziskavo, v kateri so uporabljali magnetno resonančno slikanje, ugotovili Zeki idr. (2014), se pri matematikih, ko vidijo enačbe, ki se jim zdijo »čudovite« in elegantno formulirane namesto da bi bile »grde« in nerodno formulirane, aktivira isto senzorno, čustveno področje v možganih, kot se aktivira med izkustvi doživljanja lepote, podobno kot če občudujemo sliko.

Avtorji, ki pišejo o odnosu med čustvi in mišljenjem, tudi ugotavljajo, da je v visokošolskih učilnicah čustveni vidik pogosto premalo upoštevan in spregledan, pogosto pa učitelji tudi ne vedo, kako bi študentom pomagali, da navežejo čustveni odnos z učnim gradivom. En način je, da učitelj začne uro z izzivajočo temo iz resničnega sveta, ki bo spodbudila interes študentov in njihovo željo, da bi vedeli več (induktivni pristop). Pomembno je, da učitelj najprej ustvari čustveno povezavo in šele nato poučuje relevantno teorijo. Učitelji, kot ugotavljajo avtorji, žal prepogosto zavzemajo deduktivni pristop k poučevanju. Drug preprost a učinkovit pristop je, da učitelji privabijo pozornost študentov tako, da teme, ki jih poučujejo, oblikujejo kot »čudovita vprašanja« in ne kot seznam akademskih besed in fraz (Berger, 2014), ali da si vzamejo čas in študentom povedo, kaj je pritegnilo njihovo zanimanja za področje, in katere ovire so morali premagati, da so prišli na položaj, na katerem so zdaj (Eyler, 2018).  

Visokošolski učitelji se danes soočajo z zahtevami, da svoje poučevalne prakse razširijo z načini, ki si jih še ne tako dolgo nazaj mnogi niso nikoli zamišljali. Poučevanje po spletu je za mnoge visokošolske učitelj nekaj, kar niso nikoli počeli in česar si niso nikoli želeli. Izvajanje predmetov po spletu že po svoji naravi predstavlja oviro za doseganje pozornosti, angažiranosti in delovne vztrajnosti študentov, ki so pogoj za učenje. Kot pišejo avtorji, glavno težavo predstavlja otežkočeno ustvarjanje socialnih in čustvenih povezav s študenti (in med njimi), kot so očesni stik, ton glasu, nasmešek in druge oblike pozitivne neverbalne komunikacije. Ne glede na to pa lahko učitelji, ko pripravljajo spletne naloge, prispevajo k čustveni vključenosti študentov na različne načine, npr. z vključevanjem evokativnih podob, zanimivih in izzivajočih videoposnetkov, resničnih oseb in dogodkov ali realističnih zgodb v te naloge, s čimer spodbujajo pozornost, motivacijo, čustveno vključenost in, posledično, angažiranost študentov v opravljanje teh nalog. Raziskave potrjujejo, da se tak pristop obrestuje.

Raziskava, ki sta jo opravila Thomas Huk and Stefan Ludwigs (2009), je pokazala, da namensko dodajanje informacij k nalogam,, ki spodbujajo čustva in občutke študentov, vodi h globljemu razumevanju vsebine. V tej raziskavi je bila kontrolni skupini študentov ekonomije predstavljena, bna precej suhoparen način, študija primera, ki je od študentov zahtevala, da vzpostavijo novo podjetje in načrtujejo strategij za njegovo uspešnost. V eksperimentalni skupini so imeli študentje več podrobnosti in informacij, ki so naredile študijo bolj živo, več je bilo tudi osebnih spodbud, da bi novo podjetje uspelo. Študentom je bilo povedano, da je njihova naloga ustanoviti kavarno v določenem mestu. Intervjuji z zainteresiranimi deležniki so prispevali osebne podatke za poživitev zgodbe, študentom/podjetnikom pa je bila ponujena možnost vključitve v mednarodni program za pripravnike, če bodo v določenem obdobju dosegli določen cilj. Kot sta ugotovila raziskovalca, sta večja čustvena povezanost z liki v zgodbi in močnejša želja po doseganju osebne nagrade privedli do večjega angažiranja z ekonomskimi koncepti, ki so bili vključeni v nalogo, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju teh konceptov. Seveda pa je študija poleg afektivne vključevala tudi kognitivno podporo, ki je vključevala predvidevanje, uporabo in samorazlago. Kot sta ugotovila Huk in Ludwigs, je kombinacija afektivne in kognitivne podpore privedla do največjega (za 39%) izboljšanja uspešnosti na post-testu v primerjavi uspešnostjo v kontrolni skupini. Kot zaključujeta avtorja, k učenju največ prispeva kombinacija skozi scenarij izraženih ciljev, ki motivirajo študente v povezavi s kognitivno podporo učenju.

Namesto zaključka. V svoji seminalni knjigi The Art of Changing the Brain je James E. Zull (2002, str. 45), potem ko je razložil delovanje možganov in poudaril pomen uravnoteženosti v možganih med prejemanjem znanja in uporabo znanja za učenje, ugotovil: »Toda še zmeraj nam manjka ena ključna sestavina, morda najpomembnejši del. Še zmeraj potrebujemo malto, ki drži vse skupaj, in ta malta je čustvo.«

Podobno v svoji knjigi The New Science of Learning ugotavljata Doyle in Zakrajsek (2013, str. 1).

Iz novih spoznanj o tem, kako se človeški možgani učijo, jasno izhaja, da so mnoge učne prakse, ki so jih visokošolski učitelji uporabljali v preteklosti in jih študenti še naprej uporabljajo, zelo neučinkovite ali preprosto napačne. Boljše učenje ne zahteva vselej več truda ali več časa; namesto tega mora posameznik to, kako se možgani naravno učijo, le bolj učinkovito povezati z zahtevami visokošolskega razreda.

Viri
Berger, W. (2014). A More Beautiful Question: The Power of Inquiry to Spark Breakthrough Ideas. New York: Bloomsbury Publishing.
Eyler, J. (2018). How Humans Learn: The Science and Stories Behind Effective College Teaching. Morganstown, WV: West Virginia University Press.
Huk, T. in Ludwigs, S. (2009). Combining cognitive and affective support in order to promote learning. Learning and Instruction, 19(6), 495–505.
Immordino‐Yang, M. H. (2016). Emotions, Learning, and the Brain: Exploring the Educational Implications of Affective Neuroscience. New York, London: W.W. Norton & Company.
Immordino‐Yang, M. H. in Damasio, A. R. (2007). We feel, therefore, we learn: The relevance of affective and social neuroscience to education. Mind, Brain, and Education 1(1), 3–10.
Zeki, S., Romaya, J. P., Benincasa, D. M. T., Atiyah, M. F. (2014). The experience of mathematical beauty and its neural correlates. Frontiers of Human Neuroscience, 8(68), 1–12. https://www.maths.ed.ac.uk/~v1ranick/beauty.pdf
Zull, J. E. (2002).  The Art of Changing the Brain: Enriching the Practice of Teaching by Exploring the Biology of Learning. Sterling, VI: Stylus Publishing. 
Zull, J. E. (2011). From Brain to Mind: Using Neuroscience to Guide Change in Education. Sterling, Vi: Stylus Publishing.

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na Linkdin
Share on email
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Vsi prispevki