Čemu koristi PowerPoint?

PowerPoint ni problem: ti si. — Curtis Newbold

Danes si skoraj ne moremo zamišljati visokošolskega predavanja brez uporabe PowerPointa. Z dobro pripravljenimi PowerPoint diapozitivi predavatelj ilustrira pomembne točke, poudarja koncepte in ideje, usmerja pozornost študentov, spodbuja sodelovanje in interakcijo idr. Po drugi strani pa PowerPoint, če ni prav uporabljen, trivializira vsebino, degradira komunikacijo in pri študentih povzroča jezo in odpor do predmeta in učitelja.

Kot je znano, PowerPoint sprva ni bil oblikovan za namen poučevanja, ampak za poslovne predstavitve. Seth Godin (2007), avtor mnogih knjižnih uspešnic s področja trženja in podjetništva, znan tudi kot ‘ultimativni podjetnik za informacijsko dobo’, takole utemeljuje koristnost uporabe PowerPointa:

Uspeh se da zlahka opisati. Pokažeš diapozitiv. V občinstvu sproži čustveno reakcijo. Zravnajo se na sedežih in hočejo vedeti, kaj boste rekli, kar ustreza tej sliki. Potem, če boste to naredili prav, bodo vsakič, ko bodo pomislili na to, kar ste rekli, videli sliko (in obratno).

Toda visokošolski učitelji delujejo v drugačnih okoljih in kontekstih, kot so ti, ki jih je imel v mislih Seth Godin. Kot ugotavljata O’Connor in Donovan (2018), zasnova ter oblika PowerPointa odražata hierarhične organizacijske strukture poslovnega sveta. Kot pišeta avtorja, so te lastnosti Powerpointa sicer ustrezne za povzemanje in hiter brifing, vendar neustrezne za potrebe visokošolskih učiteljev in študentov ter v nasprotju z načeli aktivnega učenja. Drugi kritiki Powerpointu očitajo, da pomeni oviro interakciji med predavateljem in študenti (Driessnack, 2005), da njegova izjemno shematska narava poenostavlja ali zavira kompleksnost idej, ki naj bi jih predavatelj prenesel študentom (Tufte, 2003) ter da je njegova trenutna uporaba najpogosteje omejena na prenašanje informacij (Jones, 2003). Masie (2006), eden od najostrejših kritikov uporabe Powerpointa v izobraževanju pa je PowerPoint označil za »najnevarnejše posamezno orodje, ki je bilo kdaj izumljeno na planetu«.

Iz raziskav o učinkovitosti uporabe Powerpointa pri predavanjih (npr. Bartsch in Cobern, 2003; Amare, 2006; Levasseur in Sawyer, 2006; Johnson in Christensen, 2011; Penciner (2013), nedvoumno izhaja, da so študenti bolj zadovoljni s predavanji, pri katerih predavatelji uporabljajo PowerPoint, kot s predavanji, kjer ga ne ali predavanji, pri katerih predavatelj uporablja prosojnice. Z vidika učenja in doseganja predvidenih učnih izidov pa rezultati večine raziskav potrjujejo, da niso predavanja z uporabo PowerPointa nič boljša in nič slabša kot predavanja brez uporabe PowerPointa. Kot ugotavljajo avtorji, je problem v načinu uporabe PowerPointa, kjer je ta prepogosto le nadomestek za ‘staro tehnologijo’, kot sta tabla in kreda, njegove številne prednosti pa niso izkoriščene. Tipični primeri nepravilne uporabe so vključevanje preveč podrobnosti (zmanjšuje potrebo po aktivnosti študentov), slaba vizualna kakovost diapozitivov, preveč besedila na diapozitivu (zmanjšuje berljivost), pretirana uporaba grafike, moteči glasovi in prehodi med diapozitivi, prehitra prezentacija in nepripravljenost predavatelja na težave s tehnologijo.

Še največ očitkov pa so ‘PowerPoint predstavitve’ v visokošolski učilnici deležne zaradi  množice alinej (ang. bullet points), s katerimi, kot pravijo kritiki, predavatelji pretirano poenostavljajo koncepte in ideje, kar študente ovira pri iskanju povezav med pojmi in izgradnji miselnih shem (Tufte, 2003, str. 24). Tipični z alinejami opremljeni diapozitivi delujejo dolgočasno, hkratno branje in poslušanje predavatelja pa je za študente moteče. Nenazadnje, mnogi predavatelji zmotno mislijo, da bodo lahko v ‘PowerPoint predavanju’ študentom posredovali več informacij.

Nekateri avtorji menijo, da je mogoče dilemo ali uporabiti PowerPoint ali ne razrešiti z njegovo premišljeno in ustvarjalno uporabo, pri čemer se sklicujejo na veliko podporo, ki jo dajejo uporabi PowerPointa študenti (Mayer in Moreno, 2003). Kot sta v raziskavi ugotovila Johnson in Christensen (2011), so bili študenti bolj kot s tradicionalnim formatom, ki je vseboval veliko alinej, zadovoljni s preprostim in vizualno bogatim formatom, ki uporablja veliko vizualij in kolikor mogoče malo besedila. Kar pa zadeva učinkovitost uporabe enega ali drugega formata za doseganje učnih izidov, pa tudi ta raziskava ni ugotovila nobenih razlik med obema formatoma.

In kako pripraviti učinkovito PowerPoint predavanje? V literaturi (in na spletu) najdemo veliko napotkov za pripravo učinkovite PowerPoint prezentacije. Spodaj je nekaj napotkov, ki jih na osnovi pregleda literature in svojih lastnih izkušenj predlaga Jones (2003).

  • Poskrbi, da bo struktura jasna (olajšuje navigacijo med vsebinami).
  • Omeji število diapozitivov na 15–20 za enourno predavanje.
  • Število vrstic (alinej) na diapozitivu naj bo največ 6, enako tudi število besed v vrstici.
  • Alineje naj se prikazujejo ena za drugo; če so na diapozitivu vse hkrati, bodo študenti brali in ne bodo poslušali.
  • Uporabljaj neserifne pisave, kot sta npr. Arial in Tahoma, in ne serifnih, kot sta npr. Garamond ali Times New Roman.
  • Velikost pisave ne bi smela biti manjša od 28 pik za naslove in 24 pik za telo besedila.
  • Izogibaj se pretirani uporabi barvnih, animacijskih, zvočnih in drugih učinkov.
  • Poskrbi za dober kontrast (na projekciji je slabši kot na displeju notesnika).
  • Prehodi med diapozitivi naj bodo čim bolj nevsiljivi in za občinstvo neopazni.
  • Z velikimi črkami piši le izjemoma (berejo se težje kot male).

Še vprašanje dostopnosti diapozitivov študentom. Mnenja o tem so deljena. Nasprotniki menijo, da bo zaradi tega prisotnost študentov na predavanjih še manjša, zagovorniki pa, da naj bi bile prezentacije na voljo študentom v neomejeni obliki, tudi pred samim predavanjem, da se lahko nanj pripravijo, ali če se predavanja ne bodo mogli udeležiti.

Najbrž bi se lahko strinjali s Pencinerjem (2013, str. 112), ki po pregledu literature o uporabi Powerpointa pri poučevanju ugotavlja, da »ni v PowerPointu nič slabega in je lahko slab samo način njegove uporabe«. Kot pravi avtor, je PowerPoint orodje in ne pedagogika. Izziv tradicionalnemu načinu uporabe Powerpointa lahko predstavlja uporaba bolj relevantnih vizualij, ki spremljajo pripovedovanje, čim manj besedila pa lahko prispeva k boljšemu učenju.

Zdi se, da bi se naj pri pripravi svojih predavanj učitelji, namesto, da razmišljajo o tem, ali bi uporabili PowerPoint ali ne, raje vprašali, kako naj naredijo svoja predavanja čim bolj spodbudna za aktivno učenje. S PowerPointom ali brez, predavanje je manj učinkovito od oblik aktivnega učenja.

Viri
Amare, N. (2006). To slideware or not to slideware: students’ experiences with PowerPoint vs. lecture. Journal of Technical Writing and Communication, 36(3), 297–308.
Bartsch, R.,A. in Cobern, K. M. (2003). Effectiveness of PowerPoint presentations in lectures. Computers & Education, 41, 77–86.
Johnson, D. A. in Christensen, J. A. (2011). A comparison of simplified visually rich and traditional presentation styles. Teaching of Psychology, 38, 293-7.
Jones, A. M. (2003). The use and abuse of PowerPoint in Teaching and Learning in the Life Sciences: A Personal Overview. Bioscience Education, 2(1).
Levasseur, D. G. in Sawyer, J.K. (2006). Pedagogy meets PowerPoint: a research review of the effects of computer-generated slides in the classroom. Journal Review of Communication, 6(1–2), 101–23.
Driessnack, M. (2005). A closer look at PowerPoint; Feature Article. Journal of Nursing Education, 44(8), 347.
Masie,  E. (2006). Learning in a Flatter World. Keynote address at the IEEE International Professional Communication Conference (IPCC). Saratoga Springs, NY, October 23-25.
Mayer, R. in Moreno, R. (2003). Nine ways to reduce cognitive load in multimedia learning. Educational Psychologist, 38(1), 43-52.
O’Connor, C. in Donovan, P. (2018). The Engaged Classroom: Powerpoint Free. All Ireland Journal of Higher Education (AISHE-J), 10(2), 3381–33814.
Penciner, R. (2013). Does PowerPoint enhance learning? CJEM: Canadian Journal of Emergency Medicine, 15(2), 109-112.
Tufte, E. R. (2003). The Cognitive Style of PowerPoint. Cheshire, CT: Graphics Press LLC.

Delite objavo na svojem družbenem omrežju...

Share on facebook
Deli na Facebook
Share on twitter
Deli na Twitter
Share on linkedin
Deli na Linkdin
Share on email
Deli na Email

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja