Akademske zadeve

Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.

Ali vemo dovolj o pozornosti študentov?

Vsak visokošolski učitelj iz izkušenj ve, da začne pozornost študentov pri predavanju po kakšnih 15 ali 20 minutah (včasih še prej), upadati. Gre bolj za splošno prepričanje, ki temelji na opazovanju vedênja študentov in za katerega obstaja malo empiričnih dokazov, saj je pozornost študentov težko zanesljivo meriti.

Preberite več...

Poučevanje kot »drugi čeveljc« za akademski ples

V visokem šolstvu je navada, da rektor ali dekan ob kakšni za akademsko skupnost pomembni priložnosti, potem ko je poudaril velik pomen raziskovalnega dela za ugled in dobrobit univerze ali fakultete, nameni še par besed pedagoškemu delu, pri čemer ne pozabi omeniti, da sta pedagoško in raziskovalno delo enakovredna. Trditev je daleč od resnice…

Preberite več...

Pražni pojmi kot ‘pojmovna vrata’ v predmet in disciplino

V visokošolskem izobraževanju predstavlja razumevanje pojmov, ki so bistveni za določeno področje oz. disciplino, za študente oviro, ki jo morajo premagati oz. ‘prag’, ki ga morajo prestopiti, da bi lahko razvili načine mišljenja, ki so značilni za to področje oziroma disciplino, to je, da bi začeli razmišljati kot inženirji, ekonomisti, zdravniki, pravniki itn.

Preberite več...

Uporaba scenarijev za doseganje aktivnega učenja

Med množico načinov in oblik aktivnega učenja v visokošolskem izobraževanju (npr. izkustveno, reflektivno, problemsko, na raziskovanju temelječe idr.) se v visokošolski literaturi in poučevalni praksi vse pogosteje pojavlja ‘na scenariju temelječe učenje’ (ang. scenario-based learning), kjer gre v osnovi za poučevanje, ki vključuje uporabo simuliranih scenarijev, ki vodijo študente skozi določene situacije, da bi dosegli želene učne cilje.

Preberite več...

Da bi študenti pisali vprašanja za teste in izpite?

V zgodovini visokošolskega izobraževanja je bilo preverjanje in ocenjevanje znanja študentov vselej v izključni domeni učiteljev. Iz spoznanj znanosti učenja pa danes vemo, da ima sodelovanje študentov v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja pozitiven vpliv na njihov odnos do predmeta in učitelja, njihovo motivacijo za učenje in s tem njihovo študijsko uspešnost.

Preberite več...

Strategije za spodbujanje učenja na predavanjih

Učinkovito učenje na predavanjih ni posledica zgolj pozornega poslušanja predavatelja, navdušenja nad snovjo ali marljivega zapisovanja. Raziskave potrjujejo, da do učinkovitega učenja na predavanjih ne bo prišlo, če študenti nimajo ustreznega predznanja o temi predavanja, če prihaja na predavanju do kognitivne preobremenjenosti študentov, če študenti med predavanjem niso vpeti v procese globinskega učenja in če študenti po predavanju ne elaborirajo in konsolidirajo tega, kar so se začeli učiti na predavanju.

Preberite več...

Ali vemo dovolj o pozornosti študentov?

Vsak visokošolski učitelj iz izkušenj ve, da začne pozornost študentov pri predavanju po kakšnih 15 ali 20 minutah (včasih še prej), upadati. Gre bolj za splošno prepričanje, ki temelji na opazovanju vedênja študentov in za katerega obstaja malo empiričnih dokazov, saj je pozornost študentov težko zanesljivo meriti.

Preberite več...

Poučevanje kot »drugi čeveljc« za akademski ples

V visokem šolstvu je navada, da rektor ali dekan ob kakšni za akademsko skupnost pomembni priložnosti, potem ko je poudaril velik pomen raziskovalnega dela za ugled in dobrobit univerze ali fakultete, nameni še par besed pedagoškemu delu, pri čemer ne pozabi omeniti, da sta pedagoško in raziskovalno delo enakovredna. Trditev je daleč od resnice…

Preberite več...

Pražni pojmi kot ‘pojmovna vrata’ v predmet in disciplino

V visokošolskem izobraževanju predstavlja razumevanje pojmov, ki so bistveni za določeno področje oz. disciplino, za študente oviro, ki jo morajo premagati oz. ‘prag’, ki ga morajo prestopiti, da bi lahko razvili načine mišljenja, ki so značilni za to področje oziroma disciplino, to je, da bi začeli razmišljati kot inženirji, ekonomisti, zdravniki, pravniki itn.

Preberite več...

Uporaba scenarijev za doseganje aktivnega učenja

Med množico načinov in oblik aktivnega učenja v visokošolskem izobraževanju (npr. izkustveno, reflektivno, problemsko, na raziskovanju temelječe idr.) se v visokošolski literaturi in poučevalni praksi vse pogosteje pojavlja ‘na scenariju temelječe učenje’ (ang. scenario-based learning), kjer gre v osnovi za poučevanje, ki vključuje uporabo simuliranih scenarijev, ki vodijo študente skozi določene situacije, da bi dosegli želene učne cilje.

Preberite več...

Da bi študenti pisali vprašanja za teste in izpite?

V zgodovini visokošolskega izobraževanja je bilo preverjanje in ocenjevanje znanja študentov vselej v izključni domeni učiteljev. Iz spoznanj znanosti učenja pa danes vemo, da ima sodelovanje študentov v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja pozitiven vpliv na njihov odnos do predmeta in učitelja, njihovo motivacijo za učenje in s tem njihovo študijsko uspešnost.

Preberite več...

Strategije za spodbujanje učenja na predavanjih

Učinkovito učenje na predavanjih ni posledica zgolj pozornega poslušanja predavatelja, navdušenja nad snovjo ali marljivega zapisovanja. Raziskave potrjujejo, da do učinkovitega učenja na predavanjih ne bo prišlo, če študenti nimajo ustreznega predznanja o temi predavanja, če prihaja na predavanju do kognitivne preobremenjenosti študentov, če študenti med predavanjem niso vpeti v procese globinskega učenja in če študenti po predavanju ne elaborirajo in konsolidirajo tega, kar so se začeli učiti na predavanju.

Preberite več...
Vsi prispevki