Akademske zadeve je skupni naslov za krajše prispevke na različne teme in vprašanja visokošolskega poučevanja in učenja. Prispevki so napisani v obliki danes vse bolj razširjenega ‘akademskega bloga’, ki združuje značilnosti klasičnega bloga in strokovnega članka.
V visokošolskem izobraževanju je precej razširjeno prepričanje, da je najučinkovitejši pristop k poučevanju znanstvenih (težavnih, kompleksnih idr.) pojmov ta, da učitelj pojem razloži na kar najbolj jasen in študentom razumljiv način ter svojo razlago popestri z nazornim slikovnim gradivom, primeri, kakšno anekdoto, kančkom humorja idr. S pristopom so, kot se zdi, zadovoljni vsi…
»Zoom srečanje nadomešča predavanje/seminar/vaje v živo«, piše v ‘Navodilih za uporabo aplikacije ZOOM’, namenjenih študentom ene od slovenskih fakultet. V formalnem smislu vsekakor, kaj pa v dejanskem? Relevantnih, na analizah temelječih podatkov ni, tu in tam pa v javnost zaide kakšna zaskrbljujoča informacija o izvajanju in učinkih spletnih predavanj.
Beseda ‘odličnost’ preplavlja vsa področja življenja in dela ljudi, tudi akademsko. Izraz je vsestransko uporaben za označevanje univerz in visokošolskih ustanov, akademskega osebja in menedžmenta, študentov, podpornih služb, knjižnic, učnih sredstev idr. – vse tja do, kot je nekdo zapisal, parkirnih prostorov v univerzitetnem kampusu.
Dejstvo je, da tradicionalna visokošolska učilnica s pritrjenimi klopmi in sedeži ne ustreza temu, kar danes vemo o učenju študentov. Ideja, da morajo študenti sedeti v klopeh, poravnanih v vrstah, kjer težko komunicirajo drug z drugim, hitro postaja arhaična.
Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.
Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.
V visokošolskem izobraževanju je precej razširjeno prepričanje, da je najučinkovitejši pristop k poučevanju znanstvenih (težavnih, kompleksnih idr.) pojmov ta, da učitelj pojem razloži na kar najbolj jasen in študentom razumljiv način ter svojo razlago popestri z nazornim slikovnim gradivom, primeri, kakšno anekdoto, kančkom humorja idr. S pristopom so, kot se zdi, zadovoljni vsi…
»Zoom srečanje nadomešča predavanje/seminar/vaje v živo«, piše v ‘Navodilih za uporabo aplikacije ZOOM’, namenjenih študentom ene od slovenskih fakultet. V formalnem smislu vsekakor, kaj pa v dejanskem? Relevantnih, na analizah temelječih podatkov ni, tu in tam pa v javnost zaide kakšna zaskrbljujoča informacija o izvajanju in učinkih spletnih predavanj.
Beseda ‘odličnost’ preplavlja vsa področja življenja in dela ljudi, tudi akademsko. Izraz je vsestransko uporaben za označevanje univerz in visokošolskih ustanov, akademskega osebja in menedžmenta, študentov, podpornih služb, knjižnic, učnih sredstev idr. – vse tja do, kot je nekdo zapisal, parkirnih prostorov v univerzitetnem kampusu.
Dejstvo je, da tradicionalna visokošolska učilnica s pritrjenimi klopmi in sedeži ne ustreza temu, kar danes vemo o učenju študentov. Ideja, da morajo študenti sedeti v klopeh, poravnanih v vrstah, kjer težko komunicirajo drug z drugim, hitro postaja arhaična.
Pri poučevanju se učitelji praviloma osredotočajo na to, kako bi informacije in koncepte »spravili v glave« študentov (npr. s predavanjem oz. razlago, uporabo videov, zapiski, povzetki idr.), študenti pa se najpogosteje učijo (študirajo) s prebiranjem vsebin iz učnih gradiv, podčrtavanjem ali označevanjem informacij ter pregledovanjem svojih zapiskov.
Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da je učenje strogo razumski proces, v katerem čustva ne igrajo pomembne vloge. Danes vemo, da čustva močno vplivajo na miselne procese v možganih, kot so zaznava, pozornost, spomin, logično sklepanje in reševanje problemov. To potrjujejo tudi spoznanja nevroznanosti.
